ZAKLJUČEN

OBČINA JESENICE
Oddelek za okolje in prostor
Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice

tel: 04 58 69 304 / fax: 04 58 69 213 / e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
internet: http://www.jesenice.si

Številka: 352-2/2011

Datum: 03.10.2011

Na podlagi 21. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 86/2010) in  44. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 34/2011) ter 24. sklepa Občinskega sveta Občine Jesenice z dne 25.11.2010 objavlja  Občina Jesenice naslednje:

JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO  NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA V LASTI OBČINE JESENICE

1. Predmet prodaje so:

1. Poslovni prostor št. 31, v skupni izmeri 45,91 m2, na naslovu Cesta maršala Tita 18, 4270 Jesenice. Izklicna cena znaša 32.500,00 EUR.

Rezultati in razprava

Učenci so izvedli skupno 279 opazovanj 31 gnezdilnic, nameščenih v okolici 7 osnovnih šol (Slika 2). Opaženih je bilo 18, vrst ptic, ki so se zadrževale v neposredni bližini gnezdilnic ali v njih, od tega 8 vrst sekundarnih duplarjev (Slika 1). Še 6 drugih vrst ptic se je zadrževalo v širši okolici gnezdilnic. Najbolj pogosto opazovana vrsta ptice ob gnezdilnicah in v njih je bila velika sinica, dokaj pogosto pa domači vrabec, kos, plavček in pogorelček (Slika 1). Tik ob gnezdilnicah so se sekundarni duplarji zadrževali veliko pogosteje kakor ptice, ki ne gnezdijo v duplih oziroma gnezdilnicah.

Velika sinica je bila tudi najbolj pogosta gnezdilka v gnezdilnicah, saj je naselila več kot polovico gnezdilnic (18 od 31) (Slika 3). Približno tretjina gnezdilnic je bila prazna, ostale pa so vsako po eno naselili domači vrabec, močvirska sinica, plavček, pogorelček in ena neznana vrsta. Velika sinica je tudi drugod po Sloveniji najpogostejša gnezdilka v gnezdilnicah. Ugotovili smo, da zasedenost gnezdilnic ni bila v povezavi z deležem zelenih površin v njihovi bližnji okolici (Slika 4).

Učenci so beležili tudi vedenje ptic. Vrste so bile ob gnezdilnicah opazovane pri različnih dejavnostih, bodisi so se ob gnezdilnici le zadrževale, ali pa so si jih ogledovale in vanje vstopale. V gnezdilnice so vstopale, ker so se zanje zanimale, ker so vanje nosile material za gnezdo ali ker so hranile mladiče. Starši, ki hranijo mladiče, v gnezdilnico pogosto vstopajo in iz nje izstopajo, zaradi česar je čas, ko so v gnezdu mladiči, nezgrešljiv. Pogosto je vidna tudi hrana za mladiče v njihovih kljunih. Ker so učenci ptice v gnezdilnicah spremljali tekom celotne gnezditvene sezone. Ugotovili smo, da se je obdobje, ko so bili v gnezdih mladiči, pri veliki sinici, obdobje mladičev v gnezdilnici pričelo v prvih dneh maja in je trajalo vse do konca junija, ko so učenci prenehali z opazovanjem (Slika 3). Ker pri veliki sinici valjenje traja od 12 do 15 dni, lahko izračunamo, da so z gnezdenjem pričele okoli 15. aprila.

Pri opazovanju ptic, ki so hranile mladiče, so učenci zapisovali tudi čas prihoda na gnezdo na minuto natančno. Tako smo ugotovili, kako pogosto starši prinašajo hrano mladičem. Tudi v tem primeru je bilo največ podatkov zbranih za veliko sinico. Ugotovili smo, da velike sinice mladiče hranijo pogosto, saj je v največ primerih med dvema zaporednima prihodoma na gnezdo minilo manj kot dve minuti (Slika 5). V primerih, ko je bil ta čas daljši (v nekaj primerih tudi do 15 minut, v enem primeru pa celo več kot pol ure), so se starši najbrž prehranjevali sami, ali pa so hrano iskali dlje od gnezda.

Slika 1. Opažene vrste ptic, ki so de zadrževale v bližini gnezdilnic, ter njihovo vedenje

Slika 2. Lokacije gnezdilnic v okolici šol in podatki o gnezdečih vrstah.

Slika 3. Zasedenost gnezdilnic, nameščenih v okolici osnovnih šol.

Slika 4. Zasedenost gnezdilnic v povezavi z deležem površine zelenih in pozidanih zemljišč na krožni ploskvi s polmerom 100 m v okolici gnezdilnic.

Slika 5. Časovni potek gnezdenja pri veliki sinici. Podatki so združeni z vseh opazovanj na vseh osnovnih šolah. Vsaka pika prikazuje eno opazovanje vrste.

Slika 6. Pogostost hranjenja mladičev pri veliki sinici. Interval je obdobje med dvema zaporednima prihodoma enega od staršev na gnezdo.

Poročilo o raziskavi sekundarnih duplarjev na osnovnih šolah

Metoda terenskega raziskovanja v okolici šol

Opazovanje ptic v gnezdilnicah, nameščenih v okolici osnovnih šol, je potekalo od konca marca do konca junija in je bilo metodološko poenoteno. Pri opazovanjih je sodelovalo 93 učencev iz sedmih gorenjskih osnovnih šol, o številu sodelujočih na eni sodelujoči šoli (OŠ F.S. Finžgarja Lesce, podružnična šola Begunje) pa nimamo podatkov. Učenci so vsako gnezdilnico opazovali enkrat tedensko najmanj eno šolsko uro in sicer posamič , v parih ali manjših skupinah. Pri opazovanjih so jim zlasti na začetku sezone ob strani stale njihove mentorice. Mesto opazovanja je bilo v oddaljenosti nekaj deset metrov od gnezdilnice, tako da ptic ob in v gnezdilnicah niso vznemirjali. Opazovanje je potekalo po vnaprej pripravljenem protokolu (Priloga 7), ki so ga učenci vedno imeli pri sebi. Na zadnji strani protokola so bile za pomoč pri določanju ptic natisnjene risbe tistih vrst, za katere smo pričakovali, da bi lahko zasedle nameščene gnezdilnice z okroglo vhodno odprtino, ter nekatere druge pogoste vrste, ki se pojavljajo v naseljih in bi jih učenci utegnili opaziti v bližini gnezdilnic. Učenci so svoja opažanja beležili v enoten obrazec (Priloga 8). Za vsako opazovanje so izpolnili nov obrazec.

Učenci so vse vrste ptic, ki so se pojavljale v bližnji okolici gnezdilnic, tik ob gnezdilnicah ali pa so v gnezdilnico vstopale oziroma v njej gnezdile. Ob vsaki zabeleženi vrsti so vsakokrat zapisali vedenje ptice, ki so ga uvrstili v eno od štirih kategorij: 1] vrsta je bila opažena v bližini gnezdilnice (na razdalji največ 15 m), 2] vrsta se je zadrževala tik ob gnezdilnic (manj kot 1 m stran), 3] vrsta je vstopala v gnezdilnico ali 4] vrsta je v gnezdilnici gnezdila (opaženo je bilo hranjenje mladičev). Za vsako vrsto, ki je v gnezdilnici hranila mladiče, so na minuto natančno beležili prihod staršev na gnezdo. Kjer je bilo možno, so starše ločevali po spolu. Izpolnjene obrazce so po zaključku opazovanj posredovali vodji izobraževanja Urši Koce, ki je napravila analizo podatkov. Mentorji so po želji lahko obdržali fotokopije oziroma originale obrazcev s podatki, ki jih povsem prosto lahko uporabijo v pedagoške namene (npr. izdelava mladinske raziskovalne naloge, za poučevanje analitičnih metod itd.).

Na nekaterih šolah so v obdobju, ko so bili v gnezdilnicah večji mladiči, pod vodstvom g. Aljoše Žnidarja, sodelujoči učenci in mentorica odprli eno ali več gnezdilnic in pogledali zarod.

Analiza podatkov

Podatki o gnezdilnicah, sodelujočih učencih in podatki z opazovanj ptic so bili vneseni v bazo, zgrajeno v programu Microsoft Access. Podatkov z OŠ F.S. Finžgarja Lesce, podružnična šola Begunje do dne pisanja tega poročila še nismo prejeli, zato niso bili vključeni v analize. Opravljene so bile preproste prostorske in statistične analize in sicer:

®     Podatke o gnezdečih vrstah ptic v gnezdilnicah smo prikazali na zemljevidih s podlago DOF (digitalni ortofoto posnetek). Zemljevidi so bili izdelani ločeno za vsako šolo.

®     Podatke o zasedenosti gnezdilnic s posameznimi gnezdečimi vrstami ptic smo prikazali tudi grafično. Opredelili smo tudi verjetnost gnezditve: če je bila vrsta opazovana pri hranjenju mladičev, smo gnezditev opredelili kot potrjeno, če pa je bila vrsta opazovana pri vstopanju v gnezdilnico, zlasti z gnezdilnim materialom, smo gnezditev opredelili kot možno. Združili smo podatke vseh šol.

®     Grafično smo prikazali podatke o številu opazovanj posamezne vrste ptice in njihovem vedenju. Združili smo podatke vseh šol.

®     Za veliko sinico, ki je bila najpogosteje opazovana ptica v neposredni bližini gnezdilnic in tudi najpogostejša gnezdilka v gnezdilnicah, smo grafično prikazali potek gnezdenja po času.

®     Za veliko sinico smo tudi grafično prikazali frekvenco prinašanja hrane mladičem.

®     Analizirali smo ali je bil v okolici gnezdilnic, ki so bile zasedene, večji delež zelenih površin kakor v okolici gnezdilnic, ki niso bile zasedene. Delež zelenih in pozidanih površin smo določili na krožni površini s polmerom 100 m.

Izdelava in postavitev gnezdilnic (A12, A13)

Pri izdelavi gnezdilnic in nameščanju v okolici šol so sodelovali učenci v okviru delavnic, ki so bile organizirane na šolah in jih je vodil g. Aljoša Žnidar. Otroci so gnezdilnice, ki so jih izdelali sami, poslikali s poljubnimi motivi. V obdobju med 7.1.2011 in 28.3.2011 je bilo v okviru projekta nameščenih skupno 50 klasičnih gnezdilnic z okroglo vhodno odprtino s premerom od 30 do 44 mm (Tabela 4). 34 gnezdilnic je bilo nameščenih v okolici sodelujočih osnovnih šol, 7 v sadovnjaku na Blejski Dobravi (18.2.) in 7 na Pristavi v Javorniškem Rovtu (28.3.).

Tabela 4. Datumi delavnic o izdelavi gnezdilnic in datumi posatvljanja gnezdilnic na osnovnih šolah

Izdelava in postavitev gneznilnic po osnovnih šolah

Opisi ptic sekundarnih duplarjev

Vse predstavljene ptice so sekundarni duplarji. To so ptice, ki naseljujejo opuščena dupla detlov in žoln, pa tudi gnezdilnice, predvsem takšne z okroglo odprtino. Nekatere vrste se zadovoljijo tudi z manjšimi votlinami v zidovih ali kakšnimi drugimi človeškimi izdelki, na primer votlimi drogovi, cevmi in podobnimi nenavadnimi gnezdišči.