Župan občine Jesenice

  • Uradne ure župana za razgovor z občani

    Ob sredah, 15.00 - 16.00

    Za termin pri županu je potrebna predhodna najava in uskladitev v tajništvu Kabineta župana na tel. št. (04) 5869 231 oz. preko e-naslova Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

O županu

Rojen Jeseničan, letnik 1974.

Sem najmlajši od treh sinov matere Marije, kemične laborantke in očeta Martina, železničarja. Živeli smo v stolpnici na Plavžu.

Na osnovni šoli Toneta Čufarja sem postal obiskovalec knjižnice in spoznal šolski radio, lepe spomine sem ohranil na srednješolske dni na železničarski šoli v Mariboru.

Za eno leto sem se zaposlil na Slovenskih železnicah, opravil pripravništvo in izpit za vlakovnega odpravnika. V Slovenski vojski sem odslužil vojaščino in spoznal, da je prihodnost v znanju.

Študentska leta sem preživel v Ljubljani. Univerzitetno izobrazbo sem pridobil na Fakulteti za družbene vede, študiral sem politologijo. Diplomiral sem z nalogo Vloga nevladnih organizacij v  socialnem razvoju občine Jesenice.

Študentsko obdobje je poleg rojstva sina zaznamovalo delo v Klubu jeseniških študentov, ki sem ga dve leti tudi vodil. Sprva v študentskem klubu, kasneje pa v Društvu mladih Jesenice sem soustvarjal časopis Brca, ki sem ga nekaj časa tudi urejal. V tem obdobju sem organiziral številne kulturne in športne prireditve.

V obdobju nastajanja sem vodil Mladinski center Jesenice. Na tekmah hokejske lige Ebel v dvorani Podmežakla sem bil več let uradni napovedovalec. Na Radiu Triglav sem spoznal novinarsko delo. Najbolj dragocene izkušnje sem pridobil kot specializirani novinar časopisa Delo, zanj z Gorenjske poročam od leta 2003.

Vmes sem še drugič postal oče in sem zdaj ponosen oče dveh otrok, sina Maja in hčerke Ane, osnovnošolke. Živim na Potokih. S prijatelji rad igram nogomet in navijam na hokejskih tekmah Podmežaklo. Pozimi uživam ob zakurjeni peči s knjigo v naročju, pomladi in poleti pa na kolesu. Prekolesaril sem dobršen del Gorenjske, videl lepote Slovenije in na nekajtedenskih kolesarskih potovanjih spoznaval evropske države, tamkajšnje prebivalce, kulturo, zgodovino, naravne lepote in pridobil neprecenljive življenjske izkušnje.

Zdaj sem na pragu novega življenjskega poglavja.

Izrazito povišanje stroškov na položnicah za ogrevanje so številne naše občane pahnile v veliko finančno stisko. Na zahteve in predloge 1.136 občanov smo že podali obširna pojasnila, ki so objavljena tudi na spletni strani Občine Jesenice. S tem prispevkom želim strnjeno predstaviti okoliščine, ki vplivajo na naše odločitve, saj je problematika kompleksna.

V občinski upravi temu vprašanju posvečamo vso nujno pozornost in ga obravnavamo z največjo skrbnostjo, vendar so naše možnosti za ukrepanje, žal, omejene.

Ob iskanju možnih rešitev za blažitev stisk naših občanov se je treba zavedati negotovih razmer na globalni ravni (denimo, stopnjevanje napetosti na ukrajinsko-ruski meji) in mednarodnih trgih energentov. Negotove globalne razmere utegnejo cene energentov (ne le plina, ampak tudi elektrike) v prihodnje še dvigati. Na te razmere Občina Jesenice nima vpliva.

Sestanek županov občine Jesenice, občine Radovljica in mestne občine Kranj s predsednikom vlade v okviru obiska vlade na Gorenjskem glede umestitve nove regionalne bolnišnice na Gorenjskem, ni ponudil odgovora na eno najbolj izpostavljenih vprašanj na Gorenjskem. Vprašanje bodoče gorenjske bolnišnice je še posebej pomembno za občino Jesenice.

Za zdaj je pomembno sporočilo predsednika vlade, da je denar za gradnjo nove regijske bolnišnice zagotovljen z zakonom, ki ga je letos jeseni sprejel Državni zbor, medtem ko je naloga občin, da se dogovorijo o lokaciji. Poudaril je, da je treba lokacijo izbrati hitro, da bi se lahko nato nadaljevale tudi aktivnosti za pridobitev ustrezne dokumentacije za gradnjo.

Že dan pred sestankom je zasedal Svet gorenjske regije in se dogovoril, da bo regionalna razvojna agencija BSC pripravila SWOT analizo (to je analizo prednosti, priložnosti, nevarnosti in tveganj) glede vsake od predlaganih lokacij. Med temi lokacijami je tudi jeseniška.

Razvojna vprašanja (ne le v občini Jesenice) se povezujejo tudi z vprašanjem načrtovanja, urejanja in rabe prostora. Geografska lega občine Jesenice določa naše prostorske danosti in razvojne priložnosti, ki so jih pomembno zaznamovale tudi dejavnosti v naši zgodovini.

Na eni strani se lahko pohvalimo z bogato naravno dediščino, saj pobočja Karavank in Mežakle z gozdovi, senožeti, pašniki ponujajo enkratno naravno kuliso in številne priložnosti za prostočasne dejavnosti (kot sta pohodništvo in rekreacija) pa tudi za razvoj gospodarskih dejavnosti (gozdarstvo, kmetijstvo, turizem).

V Glasgowu na Škotskem se je pred dnevi končal svetovni podnebni vrh, na katerem so se voditelji in drugi predstavniki držav sveta pogovarjali o omejevanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Po ocenah strokovnjakov doseženi dogovori ne zagotavljajo bistvenega zmanjševanja emisij v ozračje in zato vrh ocenjujejo kot neuspešen.

Ne glede na to lahko rečemo, da se na stroka in javnost precej bolj kot svetovna politika zavedata pomena omejevanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Doseženi dogovori sicer obetajo nekatere manjše spremembe, a skrb za nadaljnje segrevanje ozračja ostaja tudi v prihodnje še kako aktualna.

V zadnjem letu in pol smo vsi skupaj živeli drugačno, koronsko življenje. Čeprav so se vsakdanje navade ljudi spremenile pa so nekatere stvari naših ljudi ostale stalnice. Ukvarjanje s športom (in rekreacijo) je za marsikoga med nami (p)ostal nekakšen ventil za sprostitev; nekatere posameznike so okoliščine spodbudile, da so bili pri vadbi še bolj zavzeti. To zavzetost in predanost so nekateri naši občani na najpomembnejših tekmovanjih pokazali v najbolj imenitni luči, saj so posegli po najvišjih uvrstitvah in dosegli odmevne uspehe. Spoznanje, da zmoremo, nas hrabri in navdaja z občutkom ponosa, pogled v skupno prihodnost je lahko bolj smel.

Letos pomladi smo se veselili nove hokejske zvezdice. Dejstvo je, da na Jesenicah med ekipnimi športi hokejski dosežki štejejo največ. Kljub temu verjamem, da dosežek hokejistov lahko spodbudi večje zanimanje javnosti ne le za hokej, ampak za celotno športno dogajanje in, kar je pomembno, večje zanimanje tudi za rekreacijo, ki velja za enega zelo pomembnih gradnikov zdravega življenjskega sloga.

V občini Jesenice se z jesenjo zaključuje intenzivno investicijsko (gradbeno) leto. Od pomladi naprej so bila odprta številna gradbišča, na katerih je bila posodobljena prometna in komunalna infrastruktura. Na nekaterih gradbiščih so dela končana, na nekaterih pričakujemo skorajšnji zaključek del. Na nekaterih se bodo dela šele začela in se bodo nadaljevala ob ugodnih vremenskih razmerah še letos in prihodnje leto. Z izboljšanjem infrastrukture se dviga raven kakovosti bivanja, odpirajo se nove (tudi poslovne) priložnosti.

Na Jesenicah smo se letos lahko veselili številnih posodobitev. Prenovljen je bil most na državni cesti čez železniško progo pri Gimnaziji Jesenice. V okviru temeljite prenove gorenjske železniške proge je bil zgrajen nov podvoz pod železnico na Slovenskem Javorniku, ki bo v prihodnje omogočil dostop težkih tovornjakov do obratov podjetja SIJ Acroni. S tem se bo pritisk tovornega prometa na najožjem delu ceste v Trebežu omilil in – to je bistveno – povečala se bo varnost udeležencev v prometu na tem odseku. Pripravljamo se na gradnjo cestne povezave pod novim mostom do obratov podjetja SIJ Acroni, ki obsega tudi ureditev novega križišča na Slovenskem Javorniku ter novega prehoda za pešce čez cesto in avtobusnih postajališč na območju tik ob domu Julke in Albina Pibernika oziroma Turistu.

Občinski proračun je eden najpomembnejših aktov vsake lokalne skupnosti, saj predstavlja načrt porabe javnih sredstev za določeno leto. Priprava načrta financiranja aktivnosti v lokalni skupnosti je zelo zahtevna naloga in poteka že nekaj časa. Občinski svet bo o gradivu v prvi obravnavi razpravljal na seji ta mesec, drugo branje bo predvidoma decembra.

Pri pripravi predloga proračunov (za prihodnji dve leti) se srečujemo predvsem z dejstvom, da je sredstev za vse potrebe premalo. Čeprav to dejstvo samo po sebi seveda ne predstavlja posebne novosti, je načrtovanje porabe sredstev zato zelo zahtevno. V proračun tako umeščamo le tiste investicije, ki so po naši oceni najbolj upravičene (in se zanje tudi zadolžujemo) ali pa so sofinancirane iz različnih virov (EU, državi razpisi, razni skladi).

Pod sloganom iz naslova se je danes začel letošnji Evropski teden mobilnosti, ki se mu tudi v letošnjem letu osmič zapored pridružujemo v občini Jesenice. S sodelovanjem v projektu Evropski teden mobilnosti v občini Jesenice želimo pokazati, da se zavedamo izzivov na področju mobilnosti in da se aktivno vključujemo v te dejavnosti. Cilj vseh aktivnosti je, da spremenimo naše potovalne navade (v službo, šolo, po opravkih, na dopust, …) in tako naredimo na eni strani veliko uslugo planetu, na katerem živimo, in na drugi strani naredimo tudi uslugo sebi in svojemu zdravju.

Kot so zapisali snovalci projekta na spletni strani Evropskega tedna mobilnosti, se slogan Živi zdravo. Potuj trajnostno. opira na raziskave potovalnih navad, ki kažejo močno povezavo (korelacijo) med potencialom za spreminjanje potovalnih navad in zdravjem. Dodali so, da je potreba po gibanju na prostem zaradi posledic pandemije lani izdatno narasla in še ugotovili, da odločitev za aktivne oblike mobilnosti prinaša izjemne koristi za posameznike. Z njimi ne prispemo le do cilja poti, temveč hkrati pokrijemo dnevno potrebo po gibanju, izboljšamo možganske funkcije ter krepimo kondicijo in imunski sistem, so zapisali. To so dobri argumenti, ki si jih velja zapomniti.

Že drugo leto zapored enega izmed največjih problemov ne le v občini Jesenice, ampak globalno, predstavlja nevarni koronavirus. Ta je precej spremenil običajni življenjski ritem, vplival je na delovanje različnih družbenih podsistemov.

Najbolj je bilo v tem obdobju obremenjeno zdravstvo, podobne obremenitve so spremljale delo v domovih za starejše in sorodnih ustanovah, v izobraževanju, nekateri deli gospodarstvo (še posebej gostinska in turistična dejavnost) so bili ohromljeni. Vse nas, torej prebolevnike, cepljene, skeptike, ki dvomijo v cepiva (in pristajajo na testiranja), povezuje želja, da bi nevarni virus pregnali in bi se življenje postopoma lahko vrnilo v nekdanje okvire. Nesporno je, da je to javni interes. V javnem interesu torej je, da se življenje vrne v običajni ritem.

Kako to doseči, je vprašanje, ki zaposluje zdravstvene delavce, farmacevte, šolnike, gospodarstvenike, predvsem pa politike na lokalni, državni in nadnacionalni ravni ter seveda tudi splošno javnost ne le pri nas, ampak po vsem svetu. Možnih rešitev ni veliko. Pravzaprav se mi zdi, da je edina realna možnost ta, da se vsi skupaj zavedamo pomena podrejanja javnemu, skupnemu interesu.

Župan