Občina Jesenice Uradna spletna stran občine

EKSRP – Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

Gregorjevo na podeželju (6)

Fotogalerija ptic

okt 05

Preberite več...

Bodite prvi komentator!

Rezultati in razprava

Učenci so izvedli skupno 279 opazovanj 31 gnezdilnic, nameščenih v okolici 7 osnovnih šol (Slika 2). Opaženih je bilo 18, vrst ptic, ki so se zadrževale v neposredni bližini gnezdilnic ali v njih, od tega 8 vrst sekundarnih duplarjev (Slika 1). Še 6 drugih vrst ptic se je zadrževalo v širši okolici gnezdilnic. Najbolj pogosto opazovana vrsta ptice ob gnezdilnicah in v njih je bila velika sinica, dokaj pogosto pa domači vrabec, kos, plavček in pogorelček (Slika 1). Tik ob gnezdilnicah so se sekundarni duplarji zadrževali veliko pogosteje kakor ptice, ki ne gnezdijo v duplih oziroma gnezdilnicah.

Velika sinica je bila tudi najbolj pogosta gnezdilka v gnezdilnicah, saj je naselila več kot polovico gnezdilnic (18 od 31) (Slika 3). Približno tretjina gnezdilnic je bila prazna, ostale pa so vsako po eno naselili domači vrabec, močvirska sinica, plavček, pogorelček in ena neznana vrsta. Velika sinica je tudi drugod po Sloveniji najpogostejša gnezdilka v gnezdilnicah. Ugotovili smo, da zasedenost gnezdilnic ni bila v povezavi z deležem zelenih površin v njihovi bližnji okolici (Slika 4).

Učenci so beležili tudi vedenje ptic. Vrste so bile ob gnezdilnicah opazovane pri različnih dejavnostih, bodisi so se ob gnezdilnici le zadrževale, ali pa so si jih ogledovale in vanje vstopale. V gnezdilnice so vstopale, ker so se zanje zanimale, ker so vanje nosile material za gnezdo ali ker so hranile mladiče. Starši, ki hranijo mladiče, v gnezdilnico pogosto vstopajo in iz nje izstopajo, zaradi česar je čas, ko so v gnezdu mladiči, nezgrešljiv. Pogosto je vidna tudi hrana za mladiče v njihovih kljunih. Ker so učenci ptice v gnezdilnicah spremljali tekom celotne gnezditvene sezone. Ugotovili smo, da se je obdobje, ko so bili v gnezdih mladiči, pri veliki sinici, obdobje mladičev v gnezdilnici pričelo v prvih dneh maja in je trajalo vse do konca junija, ko so učenci prenehali z opazovanjem (Slika 3). Ker pri veliki sinici valjenje traja od 12 do 15 dni, lahko izračunamo, da so z gnezdenjem pričele okoli 15. aprila.

Pri opazovanju ptic, ki so hranile mladiče, so učenci zapisovali tudi čas prihoda na gnezdo na minuto natančno. Tako smo ugotovili, kako pogosto starši prinašajo hrano mladičem. Tudi v tem primeru je bilo največ podatkov zbranih za veliko sinico. Ugotovili smo, da velike sinice mladiče hranijo pogosto, saj je v največ primerih med dvema zaporednima prihodoma na gnezdo minilo manj kot dve minuti (Slika 5). V primerih, ko je bil ta čas daljši (v nekaj primerih tudi do 15 minut, v enem primeru pa celo več kot pol ure), so se starši najbrž prehranjevali sami, ali pa so hrano iskali dlje od gnezda.

Slika 1. Opažene vrste ptic, ki so de zadrževale v bližini gnezdilnic, ter njihovo vedenje

Slika 2. Lokacije gnezdilnic v okolici šol in podatki o gnezdečih vrstah.

Slika 3. Zasedenost gnezdilnic, nameščenih v okolici osnovnih šol.

Slika 4. Zasedenost gnezdilnic v povezavi z deležem površine zelenih in pozidanih zemljišč na krožni ploskvi s polmerom 100 m v okolici gnezdilnic.

Slika 5. Časovni potek gnezdenja pri veliki sinici. Podatki so združeni z vseh opazovanj na vseh osnovnih šolah. Vsaka pika prikazuje eno opazovanje vrste.

Slika 6. Pogostost hranjenja mladičev pri veliki sinici. Interval je obdobje med dvema zaporednima prihodoma enega od staršev na gnezdo.

Preberite več...

Bodite prvi komentator!

Opazovanje ptic

okt 04

Poročilo o raziskavi sekundarnih duplarjev na osnovnih šolah

Metoda terenskega raziskovanja v okolici šol

Opazovanje ptic v gnezdilnicah, nameščenih v okolici osnovnih šol, je potekalo od konca marca do konca junija in je bilo metodološko poenoteno. Pri opazovanjih je sodelovalo 93 učencev iz sedmih gorenjskih osnovnih šol, o številu sodelujočih na eni sodelujoči šoli (OŠ F.S. Finžgarja Lesce, podružnična šola Begunje) pa nimamo podatkov. Učenci so vsako gnezdilnico opazovali enkrat tedensko najmanj eno šolsko uro in sicer posamič , v parih ali manjših skupinah. Pri opazovanjih so jim zlasti na začetku sezone ob strani stale njihove mentorice. Mesto opazovanja je bilo v oddaljenosti nekaj deset metrov od gnezdilnice, tako da ptic ob in v gnezdilnicah niso vznemirjali. Opazovanje je potekalo po vnaprej pripravljenem protokolu (Priloga 7), ki so ga učenci vedno imeli pri sebi. Na zadnji strani protokola so bile za pomoč pri določanju ptic natisnjene risbe tistih vrst, za katere smo pričakovali, da bi lahko zasedle nameščene gnezdilnice z okroglo vhodno odprtino, ter nekatere druge pogoste vrste, ki se pojavljajo v naseljih in bi jih učenci utegnili opaziti v bližini gnezdilnic. Učenci so svoja opažanja beležili v enoten obrazec (Priloga 8). Za vsako opazovanje so izpolnili nov obrazec.

Učenci so vse vrste ptic, ki so se pojavljale v bližnji okolici gnezdilnic, tik ob gnezdilnicah ali pa so v gnezdilnico vstopale oziroma v njej gnezdile. Ob vsaki zabeleženi vrsti so vsakokrat zapisali vedenje ptice, ki so ga uvrstili v eno od štirih kategorij: 1] vrsta je bila opažena v bližini gnezdilnice (na razdalji največ 15 m), 2] vrsta se je zadrževala tik ob gnezdilnic (manj kot 1 m stran), 3] vrsta je vstopala v gnezdilnico ali 4] vrsta je v gnezdilnici gnezdila (opaženo je bilo hranjenje mladičev). Za vsako vrsto, ki je v gnezdilnici hranila mladiče, so na minuto natančno beležili prihod staršev na gnezdo. Kjer je bilo možno, so starše ločevali po spolu. Izpolnjene obrazce so po zaključku opazovanj posredovali vodji izobraževanja Urši Koce, ki je napravila analizo podatkov. Mentorji so po želji lahko obdržali fotokopije oziroma originale obrazcev s podatki, ki jih povsem prosto lahko uporabijo v pedagoške namene (npr. izdelava mladinske raziskovalne naloge, za poučevanje analitičnih metod itd.).

Na nekaterih šolah so v obdobju, ko so bili v gnezdilnicah večji mladiči, pod vodstvom g. Aljoše Žnidarja, sodelujoči učenci in mentorica odprli eno ali več gnezdilnic in pogledali zarod.

Analiza podatkov

Podatki o gnezdilnicah, sodelujočih učencih in podatki z opazovanj ptic so bili vneseni v bazo, zgrajeno v programu Microsoft Access. Podatkov z OŠ F.S. Finžgarja Lesce, podružnična šola Begunje do dne pisanja tega poročila še nismo prejeli, zato niso bili vključeni v analize. Opravljene so bile preproste prostorske in statistične analize in sicer:

® Podatke o gnezdečih vrstah ptic v gnezdilnicah smo prikazali na zemljevidih s podlago DOF (digitalni ortofoto posnetek). Zemljevidi so bili izdelani ločeno za vsako šolo.

® Podatke o zasedenosti gnezdilnic s posameznimi gnezdečimi vrstami ptic smo prikazali tudi grafično. Opredelili smo tudi verjetnost gnezditve: če je bila vrsta opazovana pri hranjenju mladičev, smo gnezditev opredelili kot potrjeno, če pa je bila vrsta opazovana pri vstopanju v gnezdilnico, zlasti z gnezdilnim materialom, smo gnezditev opredelili kot možno. Združili smo podatke vseh šol.

® Grafično smo prikazali podatke o številu opazovanj posamezne vrste ptice in njihovem vedenju. Združili smo podatke vseh šol.

® Za veliko sinico, ki je bila najpogosteje opazovana ptica v neposredni bližini gnezdilnic in tudi najpogostejša gnezdilka v gnezdilnicah, smo grafično prikazali potek gnezdenja po času.

® Za veliko sinico smo tudi grafično prikazali frekvenco prinašanja hrane mladičem.

® Analizirali smo ali je bil v okolici gnezdilnic, ki so bile zasedene, večji delež zelenih površin kakor v okolici gnezdilnic, ki niso bile zasedene. Delež zelenih in pozidanih površin smo določili na krožni površini s polmerom 100 m.

Preberite več...

Bodite prvi komentator!

Izdelava gnezdilnic

okt 04

Izdelava in postavitev gnezdilnic (A12, A13)

Pri izdelavi gnezdilnic in nameščanju v okolici šol so sodelovali učenci v okviru delavnic, ki so bile organizirane na šolah in jih je vodil g. Aljoša Žnidar. Otroci so gnezdilnice, ki so jih izdelali sami, poslikali s poljubnimi motivi. V obdobju med 7.1.2011 in 28.3.2011 je bilo v okviru projekta nameščenih skupno 50 klasičnih gnezdilnic z okroglo vhodno odprtino s premerom od 30 do 44 mm (Tabela 4). 34 gnezdilnic je bilo nameščenih v okolici sodelujočih osnovnih šol, 7 v sadovnjaku na Blejski Dobravi (18.2.) in 7 na Pristavi v Javorniškem Rovtu (28.3.).

Tabela 4. Datumi delavnic o izdelavi gnezdilnic in datumi posatvljanja gnezdilnic na osnovnih šolah

osnovna šola	delavnica	postavitev
OŠ A. T. Linharta Radovljica	17.12.2010	07.01.2011
OŠ Begunje	15.12.2010	13.01.2011
OŠ Žirovnica	14.12.2010	13.01.2011
OŠ Mojstrana	16.12.2010	18.01.2011
OŠ Kranjska Gora	22.12.2010	19.01.2011
OŠ Gorje	9.12.2010	20.01.2011
OŠ Koroška Bela	6.1.2011	20.01.2011
OŠ Blejska Dobrava	10.12.2010	28.01.2011

Izdelava in postavitev gneznilnic po osnovnih šolah

Ptice

Menišček je najmanjša evropska sinica. Prepoznamo ga po veliki glavi s podolgovato, belo liso na tilniku ter po belih perutnih progah. Menišček živi pretežno v iglastih in mešanih gozdovih od nižin do drevesne meje, najdemo ga tudi v parkih in listnatih gozdovih s primesjo iglavcev. V južni Evropi naseljuje tudi čiste, listnate gozdove. Za gnezdenje uporablja dupla nizko pri tleh, a tudi štore, špranje zidov in celo opuščene rove malih sesalcev v tleh. Pri nas je pogosta celoletna vrsta.

Močvirska sinica (Parus palustris)

avtor posnetka dr. Tomi Trilar

Velikost: 11-12 cm
Bivališče: vrtovi, žive meje, gozdovi
Gnezdo: skodeličasto, v trhlem duplu
Število jajc: 6-9, bela, rdečkasto pikasta
Tip mladiča: gnezdomec puhavec

Hrana: poleti žuželke in njihove ličinke, sicer semena zelišč
Status: celoletna vrsta
Podobne vrste: gorska sinica
Evropski naravovarstveni status: SPEC 3

Gnezditev: marec-junij

Pojavljanje: vse leto

Oglašanje:

To sinico z bleščeče črno kapico bi lahko hitro zamenjali s črnoglavko, ki pa je brez črnega podbradka. Poimenovanje nas lahko malce zavede – močvirsko sinico le redko najdemo v močvirju. Rajši naseljuje vlažne listnate in mešane gozdove s hrastom in bukvijo. Opazimo jih tudi na samotnih drevesih na polju, v mejicah, na pokopališčih in večjih vrtovih. V Sloveniji je pogosta celoletna vrsta.

Domači vrabec (Passer domesticus)

Velikost: 14-16 cm
Bivališče: vrtovi, naselja, močvirja, obmorske pečine, ustja rek, goščave, žive meje
Gnezdo: kroglasto, v špranji v stavbi, v gnezdilnici, včasih na drevesu
Število jajc: 3-5, siva, marogasta
Tip mladiča: gnezdomec golič
Hrana: semena in žuželke
Status: celoletna vrsta
Podobne vrste: poljski vrabec
Evropski naravovarstveni status: non-SPEC

Gnezditev: april-junij

Pojavljanje: vse leto

Oglašanje:

Domači vrabec je najbrž najbolj poznana ptica. To gre pripisati njegovi številčnosti, glasnosti in zadrževanju v naseljih. Samec in samica se razlikujeta v obarvanosti – samica je bolj enotnih in svetlih barv. Bržkone jo lahko zamenjamo z mladim vrabcem, zato pri štetju bodimo pozorni. Prilagodljivega domačega vrabca, ki sicer izvira iz vzhodne Azije, danes srečamo kot človekovega spremljevalca povsod po naseljih od obale pa do gorskega sveta. V zadnjih desetletjih njegova populacija upada. V Sloveniji je domači vrabec zelo pogosta celoletna vrsta.

Poljski vrabec (Passer montanus)

Velikost: 12,5-14 cm
Bivališče: vtovi, polja, goščave in žive meje
Gnezdo: kroglasto, v duplu, med skalama ali v zidu
Število jajc: 4-6, bledo siva, rjavo pikasta
Tip mladiča: gnezdomec golič
Hrana: semena, žuželke
Status: celoletna vrsta
Podobne vrste: domači vrabec
Evropski naravovarstveni status: non-SPEC

Gnezditev: april-junij

Pojavljanje: vse leto

Oglašanje:

Poljski vrabec je nekoliko podoben domačemu vrabcu, vendar ju zlahka ločimo, če smo pozorni na bel ovratnik, kostanjevo rjavo teme in črno pego na belem licu. Poljski vrabec je veliko bolj zadržan in manj glasen kot domači. V krmilnice prileti le redko, raje semena išče na tleh, gnezdilnice pa naseli veliko raje kot domači vrabec. Naseljuje bogato strukturirana polja z goščavami, na gozdnih obronkih, na obrobjih mest, v vaseh in na samotnih kmetijah ter v parkih. V Sloveniji je zelo pogosta celoletna vrsta.

Vijeglavka (Jynx torquilla)

Velikost: 16-18 cm
Bivališče: visokodebelni sadovnjaki, nižinski presvetljeni gozdovi, gozdički, gozdni rob, parki
Gnezdo: duplo, zidna lina, gnezdilnica, redkeje v talnem rovu
Število jajc: 5-12, bela
Tip mladiča: gnezdomec valjenec
Hrana: predvsem ličinke mravelj

Status: selivka
Ogroženost v Sloveniji: V - ranljiva vrsta
Evropski naravovarstveni status: SPEC 3

Gnezditev: maj-september

Pojavljanje: marec-oktober

Oglašanje:

Vijeglavka je majhna žolna vrabčje velikosti. S svojim rjavo sivim drobnim vzorcem se odlično prikriva v naravnem okolju, kjer živi. Vijeglavka je posebnež v več pogledih. Je edina žolna selivka – seli se v afriške savane južno od Sahare. Izmed žoln je tudi edina, ki si dupla ne steše sama. Ime je dobila po zvijanju glave, ki je vedenje, s katerim zmede plenilce. Njeno oglašanje pri nas najlažje slišimo v marcu in aprilu, ko se ptice vrnejo s svojih prezimovališč in se par oglaša v duetu, da označuje svoj teritorij. Vijeglavke gnezdijo v odprti kulturni krajini s posameznimi gručami dreves in grmovja ter v senožetnih sadovnjakih. Gnezdo si naredi v drevesnih duplih, hrani pa se na travnikih, kjer išče predvsem ličinke mravelj. V Sloveniji je široko razširjena vrsta, vendar pa njeno število upada.

ptice

Preberite več...

Bodite prvi komentator!

O projektu

okt 04

S projektom Gregorjevo na podeželju želimo predstaviti problematiko pomanjkanja gnezdilnih mest za sekundarne duplarje na podeželju in jim hkrati pomagati z namestitvijo gnezdilnic. Duplarji so vrste ptic, ki gnezdijo v naravnih duplih. Primarni duplarji, kot sta detel in žolna, dolbejo svoja dupla v debla starejših dreves, ki jih naslednja leta zasedejo sekundarni duplarji. Glavni predstavniki sekundarnih duplarjev na območju zgornje Gorenjske so menišček, velika, gorska in čopasta sinica, brglez, pogorelček, šmarnica, vijeglavka, mali in veliki skovik, če naštejemo le najpomembnejše.

Zaradi izginjanja starih visokodebelnih sadovnjakov na podeželju in obrobju mest izginjajo tudi primerna gnezdilna mesta sekundarnih duplarjev, kot so naravna dupla, razpoke v starem drevju ipd. Podobno usodo doživljajo te ptice tudi v gozdovih, iz katerih se odstranjujejo vsa bolna in odmrla drevesa.

Primarni namen postavitve gnezdilnic je odgovor na pomanjkanje naravnih dupel in širitev življenjskega prostora za sekundarne duplarje. Drug, prav tako pomemben razlog za nameščanje gnezdilnic pa je privabljanje teh ptic v kulturno krajino, kjer jih ljudje lahko opazujemo. Z osveščanjem širše javnosti, predvsem otrok in mladine, o pomenu ohranjanja visokodebelnih sadovnjakov in njihovega ponovnega umeščanja v podeželski prostor, pa želimo prispevati k trajnejši rešitvi te problematike.

Projekt je potekal v okviru Lokalne akcijske skupine LAS »Gorenjska košarica«, in sicer s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, za program Leader, sredstvi Občine Jesenice ter ostalih partnerjev v projektu: OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, OŠ 16. decembra Mojstrana, OŠ Koroška Bela – Jesenice in Blejska Dobrava, OŠ Žirovnica, OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica, OŠ Frana Saleškega Finžgarja Lesce – podružnična šola Begunje, OŠ Gorje in Kulturno društvo Vintgar.

PREGLED AKTIVNOSTI V PROJEKTU

1) ANIMACIJSKO – MOTIVACIJSKI PROGRAM ZA OTROKE OSNOVNIH ŠOL OBČIN ZGORNJE GORENJSKE

V okviru projekta »Gregorjevo na podeželju« je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) kot pogodbeni izvajalec pripravil in izvedel animacijsko-motivacijski program za otroke. Program sta izvajala dr. Urška Koce (zaposlena na DOPPS kot varstvena ornitologinja) ter Aljoša Žnidar (član DOPPS).

Animacijsko-motivacijski program je obsegal najprej izobraževanje in predstavitev projekta mentorjem osnovnih šol, izobraževanje za učence ter na koncu obdobja opazovanj še analiza rezultatov in predstavitev problematike in rezultatov na dveh javnih prireditvah.

Izobraževanje in predstavitev projekta za mentorje

Mentorji, ki so sodelovali pri projektu, so bili učitelji naravoslovnih predmetov v osnovnih šolah Na večini osnovnih šol so bili v projekt vključeni učenci višjih razredov, le na OŠ Koroška Bela, dislocirana enota Blejska Dobrava so sodelovali učenci prvega razreda.

Mentorji so se pri izobraževanju s strani dr. Urške Koce seznanili ter spoznali varstveno problematiko ptic kulturne krajine, zlasti visokodebelnih sadovnjakov. Ob slikovnem materialu so spoznali tudi ptice sekundarne duplarje, ki naseljujejo gnezdilnice, ter s pravilnim umeščanjem gnezdilnic v prostor. Seznanili so se tudi s predvidenim potekom dela z učenci in metodami opazovanja.

Predavanje za učence

Izobraževanje učencev o pticah visokodebelnih sadovnjakov ter predvidenem poteku in metodah opazovanj ptic v gnezdilnicah je bilo izvedeno na vseh sodelujočih osnovnih šolah in je potekalo marca 2011.

Pred začetkom opazovanj gnezdilnic na osnovnih šolah, je bil izdelan enoten protokol in obrazec za popis ptic v okolici gnezdilnic ter v njih.

V priloženih dokumentih, si lahko preberete članek, ki je bil objavlen v reviji Svet ptic, letnik 17, številka 04, december 2011

Preberite več...

Bodite prvi komentator!