Učenci so izvedli skupno 279 opazovanj 31 gnezdilnic, nameščenih v okolici 7 osnovnih šol (Slika 2). Opaženih je bilo 18, vrst ptic, ki so se zadrževale v neposredni bližini gnezdilnic ali v njih, od tega 8 vrst sekundarnih duplarjev (Slika 1). Še 6 drugih vrst ptic se je zadrževalo v širši okolici gnezdilnic. Najbolj pogosto opazovana vrsta ptice ob gnezdilnicah in v njih je bila velika sinica, dokaj pogosto pa domači vrabec, kos, plavček in pogorelček (Slika 1). Tik ob gnezdilnicah so se sekundarni duplarji zadrževali veliko pogosteje kakor ptice, ki ne gnezdijo v duplih oziroma gnezdilnicah.
Velika sinica je bila tudi najbolj pogosta gnezdilka v gnezdilnicah, saj je naselila več kot polovico gnezdilnic (18 od 31) (Slika 3). Približno tretjina gnezdilnic je bila prazna, ostale pa so vsako po eno naselili domači vrabec, močvirska sinica, plavček, pogorelček in ena neznana vrsta. Velika sinica je tudi drugod po Sloveniji najpogostejša gnezdilka v gnezdilnicah. Ugotovili smo, da zasedenost gnezdilnic ni bila v povezavi z deležem zelenih površin v njihovi bližnji okolici (Slika 4).
Učenci so beležili tudi vedenje ptic. Vrste so bile ob gnezdilnicah opazovane pri različnih dejavnostih, bodisi so se ob gnezdilnici le zadrževale, ali pa so si jih ogledovale in vanje vstopale. V gnezdilnice so vstopale, ker so se zanje zanimale, ker so vanje nosile material za gnezdo ali ker so hranile mladiče. Starši, ki hranijo mladiče, v gnezdilnico pogosto vstopajo in iz nje izstopajo, zaradi česar je čas, ko so v gnezdu mladiči, nezgrešljiv. Pogosto je vidna tudi hrana za mladiče v njihovih kljunih. Ker so učenci ptice v gnezdilnicah spremljali tekom celotne gnezditvene sezone. Ugotovili smo, da se je obdobje, ko so bili v gnezdih mladiči, pri veliki sinici, obdobje mladičev v gnezdilnici pričelo v prvih dneh maja in je trajalo vse do konca junija, ko so učenci prenehali z opazovanjem (Slika 3). Ker pri veliki sinici valjenje traja od 12 do 15 dni, lahko izračunamo, da so z gnezdenjem pričele okoli 15. aprila.
Pri opazovanju ptic, ki so hranile mladiče, so učenci zapisovali tudi čas prihoda na gnezdo na minuto natančno. Tako smo ugotovili, kako pogosto starši prinašajo hrano mladičem. Tudi v tem primeru je bilo največ podatkov zbranih za veliko sinico. Ugotovili smo, da velike sinice mladiče hranijo pogosto, saj je v največ primerih med dvema zaporednima prihodoma na gnezdo minilo manj kot dve minuti (Slika 5). V primerih, ko je bil ta čas daljši (v nekaj primerih tudi do 15 minut, v enem primeru pa celo več kot pol ure), so se starši najbrž prehranjevali sami, ali pa so hrano iskali dlje od gnezda.
Slika 1. Opažene vrste ptic, ki so de zadrževale v bližini gnezdilnic, ter njihovo vedenje
Slika 2. Lokacije gnezdilnic v okolici šol in podatki o gnezdečih vrstah.
Slika 3. Zasedenost gnezdilnic, nameščenih v okolici osnovnih šol.
Slika 4. Zasedenost gnezdilnic v povezavi z deležem površine zelenih in pozidanih zemljišč na krožni ploskvi s polmerom 100 m v okolici gnezdilnic.
Slika 5. Časovni potek gnezdenja pri veliki sinici. Podatki so združeni z vseh opazovanj na vseh osnovnih šolah. Vsaka pika prikazuje eno opazovanje vrste.
Slika 6. Pogostost hranjenja mladičev pri veliki sinici. Interval je obdobje med dvema zaporednima prihodoma enega od staršev na gnezdo.
Opazovanje ptic v gnezdilnicah, nameščenih v okolici osnovnih šol, je potekalo od konca marca do konca junija in je bilo metodološko poenoteno. Pri opazovanjih je sodelovalo 93 učencev iz sedmih gorenjskih osnovnih šol, o številu sodelujočih na eni sodelujoči šoli (OŠ F.S. Finžgarja Lesce, podružnična šola Begunje) pa nimamo podatkov. Učenci so vsako gnezdilnico opazovali enkrat tedensko najmanj eno šolsko uro in sicer posamič , v parih ali manjših skupinah. Pri opazovanjih so jim zlasti na začetku sezone ob strani stale njihove mentorice. Mesto opazovanja je bilo v oddaljenosti nekaj deset metrov od gnezdilnice, tako da ptic ob in v gnezdilnicah niso vznemirjali. Opazovanje je potekalo po vnaprej pripravljenem protokolu (Priloga 7), ki so ga učenci vedno imeli pri sebi. Na zadnji strani protokola so bile za pomoč pri določanju ptic natisnjene risbe tistih vrst, za katere smo pričakovali, da bi lahko zasedle nameščene gnezdilnice z okroglo vhodno odprtino, ter nekatere druge pogoste vrste, ki se pojavljajo v naseljih in bi jih učenci utegnili opaziti v bližini gnezdilnic. Učenci so svoja opažanja beležili v enoten obrazec (Priloga 8). Za vsako opazovanje so izpolnili nov obrazec.
Učenci so vse vrste ptic, ki so se pojavljale v bližnji okolici gnezdilnic, tik ob gnezdilnicah ali pa so v gnezdilnico vstopale oziroma v njej gnezdile. Ob vsaki zabeleženi vrsti so vsakokrat zapisali vedenje ptice, ki so ga uvrstili v eno od štirih kategorij: 1] vrsta je bila opažena v bližini gnezdilnice (na razdalji največ 15 m), 2] vrsta se je zadrževala tik ob gnezdilnic (manj kot 1 m stran), 3] vrsta je vstopala v gnezdilnico ali 4] vrsta je v gnezdilnici gnezdila (opaženo je bilo hranjenje mladičev). Za vsako vrsto, ki je v gnezdilnici hranila mladiče, so na minuto natančno beležili prihod staršev na gnezdo. Kjer je bilo možno, so starše ločevali po spolu. Izpolnjene obrazce so po zaključku opazovanj posredovali vodji izobraževanja Urši Koce, ki je napravila analizo podatkov. Mentorji so po želji lahko obdržali fotokopije oziroma originale obrazcev s podatki, ki jih povsem prosto lahko uporabijo v pedagoške namene (npr. izdelava mladinske raziskovalne naloge, za poučevanje analitičnih metod itd.).
Na nekaterih šolah so v obdobju, ko so bili v gnezdilnicah večji mladiči, pod vodstvom g. Aljoše Žnidarja, sodelujoči učenci in mentorica odprli eno ali več gnezdilnic in pogledali zarod.
Podatki o gnezdilnicah, sodelujočih učencih in podatki z opazovanj ptic so bili vneseni v bazo, zgrajeno v programu Microsoft Access. Podatkov z OŠ F.S. Finžgarja Lesce, podružnična šola Begunje do dne pisanja tega poročila še nismo prejeli, zato niso bili vključeni v analize. Opravljene so bile preproste prostorske in statistične analize in sicer:
® Podatke o gnezdečih vrstah ptic v gnezdilnicah smo prikazali na zemljevidih s podlago DOF (digitalni ortofoto posnetek). Zemljevidi so bili izdelani ločeno za vsako šolo.
® Podatke o zasedenosti gnezdilnic s posameznimi gnezdečimi vrstami ptic smo prikazali tudi grafično. Opredelili smo tudi verjetnost gnezditve: če je bila vrsta opazovana pri hranjenju mladičev, smo gnezditev opredelili kot potrjeno, če pa je bila vrsta opazovana pri vstopanju v gnezdilnico, zlasti z gnezdilnim materialom, smo gnezditev opredelili kot možno. Združili smo podatke vseh šol.
® Grafično smo prikazali podatke o številu opazovanj posamezne vrste ptice in njihovem vedenju. Združili smo podatke vseh šol.
® Za veliko sinico, ki je bila najpogosteje opazovana ptica v neposredni bližini gnezdilnic in tudi najpogostejša gnezdilka v gnezdilnicah, smo grafično prikazali potek gnezdenja po času.
® Za veliko sinico smo tudi grafično prikazali frekvenco prinašanja hrane mladičem.
® Analizirali smo ali je bil v okolici gnezdilnic, ki so bile zasedene, večji delež zelenih površin kakor v okolici gnezdilnic, ki niso bile zasedene. Delež zelenih in pozidanih površin smo določili na krožni površini s polmerom 100 m.
Pri izdelavi gnezdilnic in nameščanju v okolici šol so sodelovali učenci v okviru delavnic, ki so bile organizirane na šolah in jih je vodil g. Aljoša Žnidar. Otroci so gnezdilnice, ki so jih izdelali sami, poslikali s poljubnimi motivi. V obdobju med 7.1.2011 in 28.3.2011 je bilo v okviru projekta nameščenih skupno 50 klasičnih gnezdilnic z okroglo vhodno odprtino s premerom od 30 do 44 mm (Tabela 4). 34 gnezdilnic je bilo nameščenih v okolici sodelujočih osnovnih šol, 7 v sadovnjaku na Blejski Dobravi (18.2.) in 7 na Pristavi v Javorniškem Rovtu (28.3.).
Tabela 4. Datumi delavnic o izdelavi gnezdilnic in datumi posatvljanja gnezdilnic na osnovnih šolah
osnovna šola |
delavnica |
postavitev |
OŠ A. T. Linharta Radovljica |
17.12.2010 |
07.01.2011 |
OŠ Begunje |
15.12.2010 |
13.01.2011 |
OŠ Žirovnica |
14.12.2010 |
13.01.2011 |
OŠ Mojstrana |
16.12.2010 |
18.01.2011 |
OŠ Kranjska Gora |
22.12.2010 |
19.01.2011 |
OŠ Gorje |
9.12.2010 |
20.01.2011 |
OŠ Koroška Bela |
6.1.2011 |
20.01.2011 |
OŠ Blejska Dobrava |
10.12.2010 |
28.01.2011 |
OŠ Blejska Dobrava |
View the embedded image gallery online at:
https://jesenice.si/pomembni-projekti/itemlist/category/167-gregorjevo-na-podezelju#sigProId44c6202e65 |
OŠ Kranjska Gora |
View the embedded image gallery online at:
https://jesenice.si/pomembni-projekti/itemlist/category/167-gregorjevo-na-podezelju#sigProId283a87e022 |
OŠ Mojstrana |
View the embedded image gallery online at:
https://jesenice.si/pomembni-projekti/itemlist/category/167-gregorjevo-na-podezelju#sigProId33d9aaa3b4 |
OŠ Mojstrana- postavitev gnezdilnic |
View the embedded image gallery online at:
https://jesenice.si/pomembni-projekti/itemlist/category/167-gregorjevo-na-podezelju#sigProId344f05c7e8 |
OŠ Begunje |
View the embedded image gallery online at:
https://jesenice.si/pomembni-projekti/itemlist/category/167-gregorjevo-na-podezelju#sigProIde3c2c94a84 |
Vse predstavljene ptice so sekundarni duplarji. To so ptice, ki naseljujejo opuščena dupla detlov in žoln, pa tudi gnezdilnice, predvsem takšne z okroglo odprtino. Nekatere vrste se zadovoljijo tudi z manjšimi votlinami v zidovih ali kakšnimi drugimi človeškimi izdelki, na primer votlimi drogovi, cevmi in podobnimi nenavadnimi gnezdišči.
Škorec (Sturnus vulgaris) |
|
|
Velikost: 20,5-22,5 cm Hrana: žuželke in njihove ličinke, sadje, jagodičje Gnezditev: april-junij Pojavljanje: vse leto Oglašanje: Škorec je zelo družabna ptica, saj se združuje v velike jate, posebno na prenočiščih. Le v času gnezditve ne mara družbe drugih škorcev. V svatovskem perju je bleščeče vijolično-zeleno obarvan, z rumenim kljunom. Pozimi pa ga prepoznamo po črnem kljunu, številnih belih pikah po njegovem telesu ter po belo obrobljenih peresih. Mladi škorci so rjavih barv. Škorcu najbolj odgovarjajo pokrajine z razredčenimi starimi listavci. Zato ga najpogosteje srečamo v parkih, vrtovih in sadovnjakih. Prezimovališča srednjeevropske populacije so predvsem v južni Evropi in severni Afriki. Pri nas je škorec zelo pogosta poletna vrsta, manjše število pa jih tudi prezimuje. |
Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus) |
|
|
Velikost: 13-15 cm Hrana: žuželke in njihove ličinke, pajki Gnezditev: maj-junij Pojavljanje: april-oktober Oglašanje: Pogorelčka (samca) prepoznamo po treh barvah, ki simbolizirajo pogorišče: barvi žerjavice na trebušni strani, barvi oglja obraznem delu glave ter barvi pepela na temenu. Značilno zanj je potresavanje z repom in perutmi. Tako kot samec ima tudi samica podrepno perje rdeče, vendar je drugod po telesu rjavo obarvana. Pogorelčkov življenjski prostor so visokodebelni sadovnjaki, tako v nižinah kot v sredogorju, pa tudi presvetljeni gozdovi. Pozimi se seli v Afriko, zato ga v tem letnem času pri nas ne bomo videli. Podobna vrsta je šmarnica (Phoenicurus ochruros), pri kateri pa je samec skoraj po vsem telesu črn, le podrepno perje je rdeče. Samca šmarnice izdajata tudi dve žareče beli lisi v perutih. Samico pogorelčka in samico šmarnice je težko ločiti med seboj. |
Velika sinica (Parus major) |
|
|
Velikost: 13,5-14,5 cm Hrana: poleti žuželke in njihove ličinke, pajki, pozimi semena, oreški, loj Gnezditev: marec-junij Pojavljanje: vse leto Oglašanje: Velika sinica je največja in daleč najpogostejša evropska sinica. Prepoznamo jo po izrazito črno-beli glavi in črni progi, ki vzdolžno deli njeno rumeno oprsje. Pri samcu je proga izrazitejša kot pri samici. Drugi lahek razpoznavni znak je njeno petje znanih zlogov »ci-ci-do«. Gnezdi povsod, kjer uspeva drevje, od morske obale pa vse do gozdne meje. Najbolj ji ustrezajo razredčeni iglasti in listnati gozdovi, parki ter vrtovi. Prostor za gnezdenje včasih izbere na nenavadnih mestih: v votlih drogovih izolacijskih ceveh ali podobnih votlih strukturah. Pozimi je izjemno pogosta obiskovalka krmilnic. V Sloveniji je zelo pogosta celoletna vrsta. |
Plavček (Parus caeruleus) |
|
|
Velikost: 11-12 cm Hrana: poleti žuželke in njihove ličinke, pajki, pozimi semena, loj Gnezditev: marec-junij Pojavljanje: vse leto Oglašanje: Plavček je na prvi pogled zelo podoben veliki sinici, le da je manjši in ima izrazito svetlo modro glavo. Naseljuje s podrastjo bogate listnate in mešane gozdove. Pogosto pa ga opazimo tudi v parkih, na pokopališčih, v vrtovih in sadovnjakih ter v pokrajini s pogostimi živimi mejami. Z veliko sinico pogosto tekmuje za dupla in gnezdilnice, a ji običajno mora prepustiti prostor. Pozimi to majhno sinico lahko opazimo v trsju, še pogostejša pa je ob krmilnicah. V Sloveniji je zelo pogosta celoletna vrsta. |
Menišček (Parus ater) |
|
|
Velikost: 10,5-11,5 cm Gnezditev: marec-junij Pojavljanje: vse leto Oglašanje: Menišček je najmanjša evropska sinica. Prepoznamo ga po veliki glavi s podolgovato, belo liso na tilniku ter po belih perutnih progah. Menišček živi pretežno v iglastih in mešanih gozdovih od nižin do drevesne meje, najdemo ga tudi v parkih in listnatih gozdovih s primesjo iglavcev. V južni Evropi naseljuje tudi čiste, listnate gozdove. Za gnezdenje uporablja dupla nizko pri tleh, a tudi štore, špranje zidov in celo opuščene rove malih sesalcev v tleh. Pri nas je pogosta celoletna vrsta. |
Močvirska sinica (Parus palustris) |
|
avtor posnetka dr. Tomi Trilar
|
Velikost: 11-12 cm Hrana: poleti žuželke in njihove ličinke, sicer semena zelišč Gnezditev: marec-junij Pojavljanje: vse leto Oglašanje: To sinico z bleščeče črno kapico bi lahko hitro zamenjali s črnoglavko, ki pa je brez črnega podbradka. Poimenovanje nas lahko malce zavede – močvirsko sinico le redko najdemo v močvirju. Rajši naseljuje vlažne listnate in mešane gozdove s hrastom in bukvijo. Opazimo jih tudi na samotnih drevesih na polju, v mejicah, na pokopališčih in večjih vrtovih. V Sloveniji je pogosta celoletna vrsta. |
Domači vrabec (Passer domesticus) |
|
|
Velikost: 14-16 cm Gnezditev: april-junij Pojavljanje: vse leto Oglašanje: Domači vrabec je najbrž najbolj poznana ptica. To gre pripisati njegovi številčnosti, glasnosti in zadrževanju v naseljih. Samec in samica se razlikujeta v obarvanosti – samica je bolj enotnih in svetlih barv. Bržkone jo lahko zamenjamo z mladim vrabcem, zato pri štetju bodimo pozorni. Prilagodljivega domačega vrabca, ki sicer izvira iz vzhodne Azije, danes srečamo kot človekovega spremljevalca povsod po naseljih od obale pa do gorskega sveta. V zadnjih desetletjih njegova populacija upada. V Sloveniji je domači vrabec zelo pogosta celoletna vrsta. |
Poljski vrabec (Passer montanus) |
|
|
Velikost: 12,5-14 cm Gnezditev: april-junij Pojavljanje: vse leto Oglašanje: Poljski vrabec je nekoliko podoben domačemu vrabcu, vendar ju zlahka ločimo, če smo pozorni na bel ovratnik, kostanjevo rjavo teme in črno pego na belem licu. Poljski vrabec je veliko bolj zadržan in manj glasen kot domači. V krmilnice prileti le redko, raje semena išče na tleh, gnezdilnice pa naseli veliko raje kot domači vrabec. Naseljuje bogato strukturirana polja z goščavami, na gozdnih obronkih, na obrobjih mest, v vaseh in na samotnih kmetijah ter v parkih. V Sloveniji je zelo pogosta celoletna vrsta. |
Vijeglavka (Jynx torquilla) |
|
|
Velikost: 16-18 cm Status: selivka Gnezditev: maj-september Pojavljanje: marec-oktober Oglašanje: Vijeglavka je majhna žolna vrabčje velikosti. S svojim rjavo sivim drobnim vzorcem se odlično prikriva v naravnem okolju, kjer živi. Vijeglavka je posebnež v več pogledih. Je edina žolna selivka – seli se v afriške savane južno od Sahare. Izmed žoln je tudi edina, ki si dupla ne steše sama. Ime je dobila po zvijanju glave, ki je vedenje, s katerim zmede plenilce. Njeno oglašanje pri nas najlažje slišimo v marcu in aprilu, ko se ptice vrnejo s svojih prezimovališč in se par oglaša v duetu, da označuje svoj teritorij. Vijeglavke gnezdijo v odprti kulturni krajini s posameznimi gručami dreves in grmovja ter v senožetnih sadovnjakih. Gnezdo si naredi v drevesnih duplih, hrani pa se na travnikih, kjer išče predvsem ličinke mravelj. V Sloveniji je široko razširjena vrsta, vendar pa njeno število upada. |
S projektom Gregorjevo na podeželju želimo predstaviti problematiko pomanjkanja gnezdilnih mest za sekundarne duplarje na podeželju in jim hkrati pomagati z namestitvijo gnezdilnic. Duplarji so vrste ptic, ki gnezdijo v naravnih duplih. Primarni duplarji, kot sta detel in žolna, dolbejo svoja dupla v debla starejših dreves, ki jih naslednja leta zasedejo sekundarni duplarji. Glavni predstavniki sekundarnih duplarjev na območju zgornje Gorenjske so menišček, velika, gorska in čopasta sinica, brglez, pogorelček, šmarnica, vijeglavka, mali in veliki skovik, če naštejemo le najpomembnejše.
Zaradi izginjanja starih visokodebelnih sadovnjakov na podeželju in obrobju mest izginjajo tudi primerna gnezdilna mesta sekundarnih duplarjev, kot so naravna dupla, razpoke v starem drevju ipd. Podobno usodo doživljajo te ptice tudi v gozdovih, iz katerih se odstranjujejo vsa bolna in odmrla drevesa.
Primarni namen postavitve gnezdilnic je odgovor na pomanjkanje naravnih dupel in širitev življenjskega prostora za sekundarne duplarje. Drug, prav tako pomemben razlog za nameščanje gnezdilnic pa je privabljanje teh ptic v kulturno krajino, kjer jih ljudje lahko opazujemo. Z osveščanjem širše javnosti, predvsem otrok in mladine, o pomenu ohranjanja visokodebelnih sadovnjakov in njihovega ponovnega umeščanja v podeželski prostor, pa želimo prispevati k trajnejši rešitvi te problematike.
Projekt je potekal v okviru Lokalne akcijske skupine LAS »Gorenjska košarica«, in sicer s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, za program Leader, sredstvi Občine Jesenice ter ostalih partnerjev v projektu: OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, OŠ 16. decembra Mojstrana, OŠ Koroška Bela – Jesenice in Blejska Dobrava, OŠ Žirovnica, OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica, OŠ Frana Saleškega Finžgarja Lesce – podružnična šola Begunje, OŠ Gorje in Kulturno društvo Vintgar.
V okviru projekta »Gregorjevo na podeželju« je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) kot pogodbeni izvajalec pripravil in izvedel animacijsko-motivacijski program za otroke. Program sta izvajala dr. Urška Koce (zaposlena na DOPPS kot varstvena ornitologinja) ter Aljoša Žnidar (član DOPPS).
Animacijsko-motivacijski program je obsegal najprej izobraževanje in predstavitev projekta mentorjem osnovnih šol, izobraževanje za učence ter na koncu obdobja opazovanj še analiza rezultatov in predstavitev problematike in rezultatov na dveh javnih prireditvah.
Mentorji, ki so sodelovali pri projektu, so bili učitelji naravoslovnih predmetov v osnovnih šolah Na večini osnovnih šol so bili v projekt vključeni učenci višjih razredov, le na OŠ Koroška Bela, dislocirana enota Blejska Dobrava so sodelovali učenci prvega razreda.
Mentorji so se pri izobraževanju s strani dr. Urške Koce seznanili ter spoznali varstveno problematiko ptic kulturne krajine, zlasti visokodebelnih sadovnjakov. Ob slikovnem materialu so spoznali tudi ptice sekundarne duplarje, ki naseljujejo gnezdilnice, ter s pravilnim umeščanjem gnezdilnic v prostor. Seznanili so se tudi s predvidenim potekom dela z učenci in metodami opazovanja.
Izobraževanje učencev o pticah visokodebelnih sadovnjakov ter predvidenem poteku in metodah opazovanj ptic v gnezdilnicah je bilo izvedeno na vseh sodelujočih osnovnih šolah in je potekalo marca 2011.
Pred začetkom opazovanj gnezdilnic na osnovnih šolah, je bil izdelan enoten protokol in obrazec za popis ptic v okolici gnezdilnic ter v njih.
V priloženih dokumentih, si lahko preberete članek, ki je bil objavlen v reviji Svet ptic, letnik 17, številka 04, december 2011