Opisi ptic sekundarnih duplarjev
Vse predstavljene ptice so sekundarni duplarji. To so ptice, ki naseljujejo opuščena dupla detlov in žoln, pa tudi gnezdilnice, predvsem takšne z okroglo odprtino. Nekatere vrste se zadovoljijo tudi z manjšimi votlinami v zidovih ali kakšnimi drugimi človeškimi izdelki, na primer votlimi drogovi, cevmi in podobnimi nenavadnimi gnezdišči.
Škorec (Sturnus vulgaris) |
|
|
|
Velikost: 20,5-22,5 cm Hrana: žuželke in njihove ličinke, sadje, jagodičje Gnezditev: april-junij Pojavljanje: vse leto Oglašanje: Škorec je zelo družabna ptica, saj se združuje v velike jate, posebno na prenočiščih. Le v času gnezditve ne mara družbe drugih škorcev. V svatovskem perju je bleščeče vijolično-zeleno obarvan, z rumenim kljunom. Pozimi pa ga prepoznamo po črnem kljunu, številnih belih pikah po njegovem telesu ter po belo obrobljenih peresih. Mladi škorci so rjavih barv. Škorcu najbolj odgovarjajo pokrajine z razredčenimi starimi listavci. Zato ga najpogosteje srečamo v parkih, vrtovih in sadovnjakih. Prezimovališča srednjeevropske populacije so predvsem v južni Evropi in severni Afriki. Pri nas je škorec zelo pogosta poletna vrsta, manjše število pa jih tudi prezimuje. |
Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus) |
|
|
|
Velikost: 13-15 cm Hrana: žuželke in njihove ličinke, pajki Gnezditev: maj-junij Pojavljanje: april-oktober Oglašanje: Pogorelčka (samca) prepoznamo po treh barvah, ki simbolizirajo pogorišče: barvi žerjavice na trebušni strani, barvi oglja obraznem delu glave ter barvi pepela na temenu. Značilno zanj je potresavanje z repom in perutmi. Tako kot samec ima tudi samica podrepno perje rdeče, vendar je drugod po telesu rjavo obarvana. Pogorelčkov življenjski prostor so visokodebelni sadovnjaki, tako v nižinah kot v sredogorju, pa tudi presvetljeni gozdovi. Pozimi se seli v Afriko, zato ga v tem letnem času pri nas ne bomo videli. Podobna vrsta je šmarnica (Phoenicurus ochruros), pri kateri pa je samec skoraj po vsem telesu črn, le podrepno perje je rdeče. Samca šmarnice izdajata tudi dve žareče beli lisi v perutih. Samico pogorelčka in samico šmarnice je težko ločiti med seboj. |
Velika sinica (Parus major) |
|
|
|
Velikost: 13,5-14,5 cm Hrana: poleti žuželke in njihove ličinke, pajki, pozimi semena, oreški, loj Gnezditev: marec-junij Pojavljanje: vse leto Oglašanje: Velika sinica je največja in daleč najpogostejša evropska sinica. Prepoznamo jo po izrazito črno-beli glavi in črni progi, ki vzdolžno deli njeno rumeno oprsje. Pri samcu je proga izrazitejša kot pri samici. Drugi lahek razpoznavni znak je njeno petje znanih zlogov »ci-ci-do«. Gnezdi povsod, kjer uspeva drevje, od morske obale pa vse do gozdne meje. Najbolj ji ustrezajo razredčeni iglasti in listnati gozdovi, parki ter vrtovi. Prostor za gnezdenje včasih izbere na nenavadnih mestih: v votlih drogovih izolacijskih ceveh ali podobnih votlih strukturah. Pozimi je izjemno pogosta obiskovalka krmilnic. V Sloveniji je zelo pogosta celoletna vrsta. |
Plavček (Parus caeruleus) |
|
|
|
Velikost: 11-12 cm Hrana: poleti žuželke in njihove ličinke, pajki, pozimi semena, loj Gnezditev: marec-junij Pojavljanje: vse leto Oglašanje: Plavček je na prvi pogled zelo podoben veliki sinici, le da je manjši in ima izrazito svetlo modro glavo. Naseljuje s podrastjo bogate listnate in mešane gozdove. Pogosto pa ga opazimo tudi v parkih, na pokopališčih, v vrtovih in sadovnjakih ter v pokrajini s pogostimi živimi mejami. Z veliko sinico pogosto tekmuje za dupla in gnezdilnice, a ji običajno mora prepustiti prostor. Pozimi to majhno sinico lahko opazimo v trsju, še pogostejša pa je ob krmilnicah. V Sloveniji je zelo pogosta celoletna vrsta. |
Menišček (Parus ater) |
|
|
|
Velikost: 10,5-11,5 cm Gnezditev: marec-junij Pojavljanje: vse leto Oglašanje: Menišček je najmanjša evropska sinica. Prepoznamo ga po veliki glavi s podolgovato, belo liso na tilniku ter po belih perutnih progah. Menišček živi pretežno v iglastih in mešanih gozdovih od nižin do drevesne meje, najdemo ga tudi v parkih in listnatih gozdovih s primesjo iglavcev. V južni Evropi naseljuje tudi čiste, listnate gozdove. Za gnezdenje uporablja dupla nizko pri tleh, a tudi štore, špranje zidov in celo opuščene rove malih sesalcev v tleh. Pri nas je pogosta celoletna vrsta. |
Močvirska sinica (Parus palustris) |
|
|
avtor posnetka dr. Tomi Trilar
|
Velikost: 11-12 cm Hrana: poleti žuželke in njihove ličinke, sicer semena zelišč Gnezditev: marec-junij Pojavljanje: vse leto Oglašanje: To sinico z bleščeče črno kapico bi lahko hitro zamenjali s črnoglavko, ki pa je brez črnega podbradka. Poimenovanje nas lahko malce zavede – močvirsko sinico le redko najdemo v močvirju. Rajši naseljuje vlažne listnate in mešane gozdove s hrastom in bukvijo. Opazimo jih tudi na samotnih drevesih na polju, v mejicah, na pokopališčih in večjih vrtovih. V Sloveniji je pogosta celoletna vrsta. |
Domači vrabec (Passer domesticus) |
|
|
|
Velikost: 14-16 cm Gnezditev: april-junij Pojavljanje: vse leto Oglašanje: Domači vrabec je najbrž najbolj poznana ptica. To gre pripisati njegovi številčnosti, glasnosti in zadrževanju v naseljih. Samec in samica se razlikujeta v obarvanosti – samica je bolj enotnih in svetlih barv. Bržkone jo lahko zamenjamo z mladim vrabcem, zato pri štetju bodimo pozorni. Prilagodljivega domačega vrabca, ki sicer izvira iz vzhodne Azije, danes srečamo kot človekovega spremljevalca povsod po naseljih od obale pa do gorskega sveta. V zadnjih desetletjih njegova populacija upada. V Sloveniji je domači vrabec zelo pogosta celoletna vrsta. |
Poljski vrabec (Passer montanus) |
|
|
|
Velikost: 12,5-14 cm Gnezditev: april-junij Pojavljanje: vse leto Oglašanje: Poljski vrabec je nekoliko podoben domačemu vrabcu, vendar ju zlahka ločimo, če smo pozorni na bel ovratnik, kostanjevo rjavo teme in črno pego na belem licu. Poljski vrabec je veliko bolj zadržan in manj glasen kot domači. V krmilnice prileti le redko, raje semena išče na tleh, gnezdilnice pa naseli veliko raje kot domači vrabec. Naseljuje bogato strukturirana polja z goščavami, na gozdnih obronkih, na obrobjih mest, v vaseh in na samotnih kmetijah ter v parkih. V Sloveniji je zelo pogosta celoletna vrsta. |
Vijeglavka (Jynx torquilla) |
|
|
|
Velikost: 16-18 cm Status: selivka Gnezditev: maj-september Pojavljanje: marec-oktober Oglašanje: Vijeglavka je majhna žolna vrabčje velikosti. S svojim rjavo sivim drobnim vzorcem se odlično prikriva v naravnem okolju, kjer živi. Vijeglavka je posebnež v več pogledih. Je edina žolna selivka – seli se v afriške savane južno od Sahare. Izmed žoln je tudi edina, ki si dupla ne steše sama. Ime je dobila po zvijanju glave, ki je vedenje, s katerim zmede plenilce. Njeno oglašanje pri nas najlažje slišimo v marcu in aprilu, ko se ptice vrnejo s svojih prezimovališč in se par oglaša v duetu, da označuje svoj teritorij. Vijeglavke gnezdijo v odprti kulturni krajini s posameznimi gručami dreves in grmovja ter v senožetnih sadovnjakih. Gnezdo si naredi v drevesnih duplih, hrani pa se na travnikih, kjer išče predvsem ličinke mravelj. V Sloveniji je široko razširjena vrsta, vendar pa njeno število upada. |
