Skok na osrednjo vsebino

Obvestila za javnost

Od julija do oktobra je obdobje cvetenja invazivnih rastlinskih vrst, kot so japonski dresnik, ambrozija, kanadska in orjaška zlata rozga. Te se prekomerno razširjajo in povzročajo škodo naravi, gospodarstvu in zdravju ljudi. Številne tujerodne vrste sicer ne prizadenejo človeka neposredno, predstavljajo pa problem za biotsko raznovrstnost avtohtonih vrst, saj izpodrivajo domorodne rastlinske in živalske vrste, spreminjajo ekosisteme in podobo krajine, povzročajo škodo v kmetijstvu, grožnjo pa predstavljajo tudi za objekte (cestišča, stavbe). Občina Jesenice se je želela s problematiko širjenja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst aktivno spopasti, zato je že leta 2012 izdelala načrt odstranitve tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst za občino Jesenice, od takrat pa nenehno izvaja ukrepe, s katerimi redno uničuje tovrstne rastline oziroma preprečuje njihovo širjenje. Med drugim tako vsako leto v okviru razpoložljivih sredstev v sodelovanju z javnim komunalnim podjetjem JEKO izvaja čiščenje določenih zemljišč v občinski lasti, na katerih obstaja verjetnost invazivnih rastlin, hkrati pa opozarja tudi lastnike zasebnih zemljišč, na katerih se ugotovi prisotnost invazivnih rastlin, da je stanje potrebno sanirati.

Na splošno najbolj problematična invazivna rastlinska vrsta je pelinolistna ambrozija (Ambrosiaartemisiifolia L.). Ta zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v pridelavi kmetijskih rastlin. Večjo gospodarsko škodo z občutnim zmanjšanjem pridelka ugotavljajo zlasti v ekološki pridelavi. Težave povzroča tudi pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oziroma senenih nahodov.

V Sloveniji je mogoče najti pelinolistno ambrozijo točkovno skoraj po vsej državi, zaraščenost s to škodljivo rastlino pa se povečuje. V občini Jesenice je od invazivnih rastlin sicer najbolj razširjen japonski dresnik, ambrozija pa je bila pred leti zabeležena le na eni lokaciji, a vendarle obstaja možnost, da se nahaja tudi na zasebnih zemljiščih, pa lastniki rastline sploh ne prepoznajo kot škodljive.

Z namenom preprečevanja širjenja in zmanjševanja zaraščanja kmetijskih in nekmetijskih površin z ambrozijo je z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin ter Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia že od leta 2010 dalje predpisano obvezno zatiranje ambrozije. V skladu s predpisi so imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih. To velja za upravljalce cest, železnic, letališč in parkov ter za občine, kmetovalce, lastnike vrtov in vse druge lastnike, upravljalce ali najemnike zemljišč.

Ker je ambrozija nezahtevna glede rastnih razmer, se pogosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih zemljiščih oziroma tam, kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje. Največ je najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih ter na slabo komunalno urejenih javnih in drugih površinah. Od tam se širi tudi na kmetijska zemljišča. Preprečevanje škodljivih vplivov pelinolistne ambrozije je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenja oziroma tvorbe semen, s katerimi se širi.

Imetniki zemljišč so dolžni poskrbeti, da ambrozija ne cveti in ne semeni. Rastline pelinolistne ambrozije je treba odstraniti pred cvetenjem oziroma tvorbo semen tako, da se jih izpuli s koreninami vred. Lahko pa se odstrani njihov nadzemni del tako, da se rastlina v tej rastni dobi več ne obraste, ali pa se jo v sezoni večkrat pokosi. Cvetočih rastlin se ne odlaga na komposte. Cvetenje ambrozije se začne v sredini julija in traja do konca oktobra, višek pa je v avgustu in začetku septembra. Ker se pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča, morajo imetniki zemljišč opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja, da se prepreči nastanek semen.

Fitosanitarni inšpektorji Inšpekcije RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obravnavajo prijave o sumu navzočnosti ambrozije ter prijave o neizvajanju ukrepov. Fitosanitarni inšpektor imetnika zemljišča glede na ugotovitve ob pregledu seznani s predpisanimi fitosanitarnimi ukrepi in določi rok za njihovo izvedbo.  V primeru, da imetnik ne izvrši z odločbo odrejenih ukrepov, je uveden prekrškovni postopek v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru (globa 1.500 evrov za prekršek pravne osebe, globa 500 evrov za odgovorno osebo pravne osebe in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter globa 500 evrov samostojnega podjetnika posameznika ali fizično osebo).

Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so se v letošnjem letu odločili za izvedbo širše akcije obveščanja o obveznem zatiranju pelinolistne ambrozije, v sklopu katere so pripravili zloženko, ki vsebuje osnovne informacije in opozorila o pelinolistni ambroziji, priporočila za zatiranje ambrozije na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih pa so dostopna tudi na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kjer so na voljo tudi ostale informacije v zvezi z ambrozijo.

Prebrano 2186 krat Nazadnje urejano na četrtek, 25 maj 2023 13:22

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.

Uporabne povezave