Skok na osrednjo vsebino

Novice

Foto klub Nagold smo 15. januarja 1991 ustanovili ljubiteljski fotografi iz Nagolda in okolice. V Foto klubu Nagold je trenutno 18 članov - od začetnikov do izkušenih strokovnjakov.

Z otvoritvijo fotografske razstave Nagold po Nagoldu v preddverju kabineta župana Občine Jesenice so se v četrtek popoldan zaokrožile aktivnosti po zadnjem obisku občinske delegacije v pobratenem nemškem mestu Nagold. Občina Nagold je namreč prejela diplomo Sveta Evrope za dolgoletno sodelovanje z občino Longwy iz Francije in občino Jesenice.

"To je veliko in pomembno priznanje in veseli smo, da smo del tega partnerstva",

je dejal župan Blaž Račič in se ob tem zahvalil članom Fotografskega društva Jesenice, ki je utrlo pot do pobratenja obeh občin. Obenem je na otvoritvi spomnil na velik pomen sodelovanja s pobratenimi mesti, saj na ta način utrjujemo partnerstvo, hkrati pa predstavlja tudi priložnost za poglabljanje sodelovanja v prihodnje. Predsednik Fotografskega društva Jesenice Stane Vidmar je dejal, da bodo tudi v prihodnje ostali pomemben gradnik sodelovanja med mestoma. Otvoritev razstave je z glasbenim nastopom zaznamoval tudi harmonikar Anže Lužnik, učenec Glasbene šole Jesenice.

Razstava fotografij avtorjev Marka Burnika in Jasmina Suljanovića je odprta vsak dan v času uradnih ur Občine Jesenice.

Foto klub Nagold smo 15. januarja 1991 ustanovili ljubiteljski fotografi iz Nagolda in okolice. V Foto klubu Nagold je trenutno 18 članov - od začetnikov do izkušenih strokovnjakov.

Foto klub Nagold smo 15. januarja 1991 ustanovili ljubiteljski fotografi iz Nagolda in okolice. V Foto klubu Nagold je trenutno 18 članov - od začetnikov do izkušenih strokovnjakov.

Foto klub Nagold smo 15. januarja 1991 ustanovili ljubiteljski fotografi iz Nagolda in okolice. V Foto klubu Nagold je trenutno 18 članov - od začetnikov do izkušenih strokovnjakov.

Foto klub Nagold smo 15. januarja 1991 ustanovili ljubiteljski fotografi iz Nagolda in okolice. V Foto klubu Nagold je trenutno 18 članov - od začetnikov do izkušenih strokovnjakov.

Za uvod v letošnji Teden ljubiteljske kulture v občini Jesenice so pri Fotografskem društvu Jesenice v svoji galeriji v avli Gledališča Toneta Čufarja pripravili razstavo fotografij svojega člana Aleksandra Čufarja z naslovom Žabja svatba. V svoj objektiv je ujel čudovite motive prizorov iz sveta življenja žab v vodi. Aleksander je po številu nagrad najuspešnejši v društvu, visoko pa kotira tudi med ljubiteljskimi fotografi v slovenskem merilu. Ima več uglednih domačih in mednarodnih fotografskih nazivov, je tudi član Ameriške fotografske zveze PSA. V 28 letih ukvarjanja s fotografijo je na različnih razstavah in natečajih prejel 790 nagrad. Prav s fotografijami žab se je najbolj izkazal. Za dve, ki sta na ogled tudi na razstavi na Jesenicah, je prejel več kot 90 nagrad. Na otvoritvi je avtorju čestitala predstavnica Zveze kulturnih društev Jesenice Marija Heberle Perat, v kulturnem programu je nastopil harmonikar Gašper Vengar z Glasbene šole Jesenice. Razstava fotografij Žabja svatba bo na ogled do 6. junija.

S podelitvijo nagrad in diplom ter odprtjem razstave se je zaključil natečaj 6. območne fotografske razstave Šport 2017. Razstavo je odprla podžupanja občine Jesenice Vera Pintar, na ogled pa bo do 20. decembra v fotogaleriji Gledališča Toneta Čufarja Jesenice.

Pri Fotografskem društvu Jesenice nadaljujejo z organizacijo razstav svojih članov in gostujočih fotografov v Fotogaleriji v avli Gledališča Toneta Čufarja Jesenice. V ponedeljek, 25. aprila, so odprli novo razstavo z naslovom Slovo ta rdeče dvorane. Člana društva Klemen Klemenc in Vitomir Pretnar sta skozi fotografski objektiv ujela nekdanji Delavski dom pri Jelenu na Jesenicah, s fotografijami pa prikazujeta in opozarjata na propadanje naše stavbne dediščine. Zgodovino doma je zbranim na otvoritvi razstave predstavil muzejski dokumentalist Tone Konobelj.

Delavski dom pri Jelenu je sicer pomemben jeseniški arhitekturni spomenik, vpisan v register kulturne dediščine kot spomenik lokalnega pomena, ki je v svoji stoletni zgodovini dal najmočnejši pečat mestu. Bil je simbol delavskega gibanja in znan po vsej Sloveniji, v njem je delovalo kulturno društvo Svoboda. Objekt je od leta 2010 v zasebni lasti.

Uporabne povezave