Skok na osrednjo vsebino

Medijsko središče

Cilj igranja bowlinga je bil, da smo v prijetnem vzdušju preživeli prosti čas na zdrav način in v športnem duhu z druženjem, osebam s posebnimi potrebami smo dali možnost za doseganje uspeha in uveljavljanje na pozitiven način ter s tem možnost za dvig samopodobe in vzpodbujanje športnih aktivnosti pri osebah s cerebralno paralizo. Več o poročilu med priloženimi dokumenti.
Namen praznovanja je bil, da osebe s posebnimi potrebami koristno preživijo svoj prosti čas, da jim pričaramo praznično vzdušje, da se med seboj spoznamo, družimo ter zabavamo, izmenjamo izkušnje, s tem pa želimo invalidnim osebam pomagati pri vključevanju v normalno življenjsko okolje, naučiti jih samostojnega in neodvisnega življenja ter osamosvajanja od staršev, po drugi strani pa pridobivanje novih izkušenj v različnih okoljih in situacijah. Več o poročilu med priloženimi dokumenti.
Nacionalna preventivna akcija za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo - "USTAVITE SE. VLAK SE NE MORE." Prečkajte železniško progo varno na nivojskih prehodih. Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa izvaja nacionalno akcijo za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo, ki je opredeljena v Resoluciji nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022 in bo potekala med 17. in 28. februarjem 2014. V okviru preventivne akcije bodo aktivno sodelovali: Slovenske železnice, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (Direktorat za infrastrukturo, IRSPEP, DRSC), občine (občinski SPV-ji, občinska redarstva), Policija, ZZŠAM, AMZS, Javna agencija za železniški promet. Problematika varnosti cestnega prometa na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo je povezana predvsem z neupoštevanjem prometnih pravil in v nekaterih primerih z nizko kulturo in predrznostjo udeležencev v cestnem prometu. Posledice takšnega obnašanja so prepogoste prometne nesreče oz. izredni dogodki na nivojskih prehodih, ki imajo hude posledice tako za posameznike, kakor tudi za družbo kot celoto. Pri tem prednjačijo nesreče pretežno na pasivno zavarovanih…
Klimatske spremembe na zemlji so tu, povsod po zemeljski obli se vreme spreminja. Zaradi toplogrednih plinov se zemlja ogreva. Posledice so podnebne spremembe, ki niso bile tako pogoste pred petdesetimi leti in več. Podnebje v srednje evropskem pasu je bilo do leta 1952 v normalnih ciklusih. Letni časi so se po ustaljenih četrtletjih spreminjali. Pomlad, sledilo je poletje, jesen in zima vse po koledarskem času. Izmenjevale so se hude zime in vroča poletja. Zime so bile snežene, v začetku decembra se ni bilo treba bati, da ne bo snega. Meseca marca pa je obvezno izginil. Klimatske spremembe na zemlji pa so naravne cikle spremenile, nastali so sušni pasovi v Afriki, dvig morske gladine, orkanski vetrovi, poplave, premalo in preveč padavin. Povzročena škoda od naravnih katastrof gre v milijone – milijarde dolarjev po svetu. Pri tem tudi Slovenija ni izuzeta. Višje temperature pozimi spreminjajo sneg v dež, snežna meja je višja. Po nižinah pa pada leden dež, ki povzroča žled, poledico in materialno škodo. Škoda je na gozdovih, cestah, prometni…
14. januarja 2014 nas je zapustil Bratko Škrlj, častni občan občine Jesenice. Gospod Škrlj, upokojeni profesor slavistike in nekdanji predsednik Združenja borcev in udeležencev NOB, je naziv častnega občana občine Jesenice prejel leta 2004. Bratko Škrtlj je svojo ustvarjalno pedagoško pot začel na OŠ Koroška Bela, nadaljeval pa na OŠ Prežihovega Voranca na Jesenicah, na Gimnaziji Jesenice in na Srednji gostinski šoli na Bledu. Na jeseniški Gimnaziji je poučeval slovenski in ruski jezik. V letu 1969 je bil imenovan za ravnatelja jeseniške Gimnazije in leta 1983 za ravnatelja Gostinske šole na Bledu. Bil je ustanovitelj dveh pedagoških oddelkov na jeseniški Gimnaziji in ustanovitelj Srednje ekonomske šole na Jesenicah. Znan je bil tudi po svojem udejstvovanju ne le na kulturnem, temveč tudi na družbeno-političnem področju. Med večja kulturna dela, ki jih je opravil v imenu predsednika Kulturne skupnosti Jesenice, tako spada tudi v 70. letih prejšnjega stoletja opravljena obnova Liznjekove domačije v sedanji občini Kranjska Gora, domačije, ki še danes slovi kot tipična domačija kmečkega stavbarstva iz 18. stoletja. Leta…

Uporabne povezave