Obvestila za javnost

Blaž Račič

Blaž Račič

Blaž Račič

Ko se je pred dvema letoma začela obnova Ruardove graščine, osrednjega objekta na muzejskem območju Stara Sava, sem kolegu, arhitektu povedal, da bo obnova 500 let stare graščine stala približno 2,3 milijona evrov. Nejeverno me je pogledal in dejal, da izkušnje kažejo, da se v starih objektih med obnovami vedno pojavijo takšna in drugačna ''presenečenja''. Investitor tako lahko le sanja o tem, da bo prenova stala toliko, kolikor je predvidel, je dejal in še pribil, da če se bo znesek le podvojil, bo lahko zadovoljen. V sicer nekoliko zlovešči napovedi bi lahko bilo tudi zrno resnice, sem pomislil tedaj in upal, da se ''presenečenja'' ne bodo pojavljala in se cena obnove ne bo pretirano povišala. Arhitektovo opozorilo se zdaj izkazuje za utemeljeno, pa čeprav sem upal, da se je motil.

Nevarni koronavirus je v zadnjega dobrega pol leta zelo vplival na naš vsakdan. Življenje v Sloveniji se je še drugič skoraj povsem ustavilo. To dejstvo nam elana v naši občini ne bo vzelo, saj se zavedamo, da mora življenje teči dalje, čeprav so izzivi, pred katerimi smo, zelo zahtevni.

Na Občini smo takoj po koncu poletja zavihali rokave in do oktobrske seje pripravili predlog proračuna Občine Jesenice za prihodnje leto. V prvi obravnavi je dokument že obravnaval občinski svet.

Ni treba posebej poudarjati, da je letni občinski proračun za vsako lokalno skupnost najpomembnejši akt, saj predstavlja nekakšen kažipot oziroma načrt za aktivnosti v letu, ki prihaja.

Gorenjski gasilci so na območju nekdanjega carinskega parkirišča za tovornjake na Spodnjem Plavžu z uradno slovesnostjo dobili nov vadbeni poligon. Na poligonu bodo gorenjski gasilci utrjevali in nadgrajevali praktična znanja ter razvijali gasilske veščine, s tem pa tudi pridobivali pomembne izkušnje. Na ta način bodo gasilci kot eden najpomembnejših členov v sistemu Civilne zaščite še dodatno izboljšali svojo usposobljenost in izurjenost za potrebe posredovanj ob nesrečah v najbolj zahtevnih okoliščinah.

Velik pomen delujočega in učinkovitega sistema Civilne zaščite lahko prepoznamo v primeru naravnih in drugih nesreč. V obdobju, ki ga poleg vse bolj očitnih klimatskih sprememb zaznamuje predvsem novi virus covid-19, se še dodatno utrjujemo v prepričanju, da mora biti sistem varovanja ljudi in premoženja v primeru nesreč delujoč in učinkovit, enote pa ustrezno usposobljene.

Občinski svet je na septembrski seji v drugi obravnavi potrdil strategijo razvoja turizma v občini Jesenice za prihodnje desetletno obdobje. S tem smo dobili temeljeni dokument, ki nam bo služil kot vodilo pri razvoju turistične dejavnosti v občini.

V svetovnem merilu turizem predstavlja zelo pomembno gospodarsko dejavnost, s sprejeto strategijo smo tudi v občini Jesenice prepoznali velik gospodarski pomen te dejavnosti in priložnosti, ki se nam ponujajo.

Naša občina leži med tremi najpomembnejšimi turističnimi centri na Gorenjskem (Bled, Bohinj, Kranjska Gora), kar za nas predstavlja pomembno priložnost. Če k temu dodamo še, da občina Jesenice leži med dvema zelo obiskanima turističnima točkama (soteska Vintgar, Slovenski planinski muzej v Mojstrani), lahko prepoznamo velik potencial za naše okolje.

Ob željah Splošne bolnišnice (SB) Jesenice, da na Gorenjskem nastane nova regijska bolnišnica, stališče Občine Jesenice in verjamem, da tudi vseh naših občank in občanov, ostaja enako, in sicer da mora dejavnost splošne bolnišnice ostati na Jesenicah. Za takšno stališče obstaja več utemeljenih razlogov, ki  smo jih povzeli v celovitem elaboratu in ki smo ga pred dnevi predstavili državni sekretarki na ministrstvu za zdravje dr. Tini Bregant. Sestanku smo izkoristili tudi za to, da smo na Jesenice povabili ministra za zdravje Tomaža Gantarja.

Na Občini Jesenice se zavedamo, da gre za naše lokalno okolje za zelo pomembno vprašanje, zato mu posvečamo vso potrebno pozornost. Zavedamo se tudi, da bo o vprašanju morebitne umestitve željene nove bolnišnice v prostor odločala državna politika. Zato je naša naloga, da slovenski politični javnosti in nosilcem najpomembnejših političnih funkcij v državi predstavimo naša stališča in argumente, ki utemeljujejo naše prepričanje, da mora dejavnost splošne bolnišnice ostati na Jesenicah.

V torek so po poletnih počitnicah vrata spet odprle šole. Vsi učenci in dijaki so se vrnili v šolske klopi in se ponovno srečali s sošolci. V šolo je vstopila tudi nova generacija prvošolcev, s čimer so najmlajši šolarji stopili na pot izobraževanja in naredili pomemben korak v življenju. Učitelji in šolski delavci so se potrudili, da je prvošolcem, njihovim staršem in bližnjim (ter vsem ostalim) prvi šolski dan ostal v čim lepšem spominu.

Na prvi pogled se morda res zdi, kot da je bil tudi letošnji prvi september povsem običajen prvi september in da je bil začetek novega šolskega leta enak prejšnjim. Vendar nista bila enaka. Razlog je v nevarnem virusu, ki je pred pol leta bistveno spremenil naša življenja in ima še vedno močan vpliv na življenje v družbi. Pomembno bo zaznamoval tudi šolsko leto, ki se je ravnokar začelo.

''Vsem učenkam in učencem, dijakom in dijakinjam želim vse najboljše ob začetku novega šolskega leta in želim, da se čim več naučijo, da pridobijo čim več koristnih znanj, ki jim bodo koristila v nadaljnjem življenju. Učiteljicam in učiteljem pa želim čim manj stresa in čim več potrpežljivosti. Verjamem, da bomo vsi skupaj ob koncu šolskega leta lahko z zadovoljstvom ugotavljali, da smo opravili pomembno delo. Vsem skupaj srečno v novo šolsko leto!''

je med drugim povedal župan Blaž Račič v svoji poslanici učencem in dijakom ob začetku novega šolskega leta.

Prejšnji četrtek je bil za Jesenice in za celotno našo lokalno skupnost pomemben dan. Zasadili smo prvo lopato, s čimer se je simbolično začelo težko pričakovano komunalno urejanje območja poslovne cone Jesenice. S slavnostim dogodkom smo zaznamovali enega najpomembnejših dogodkov letošnjega leta v naši občini in enega najpomembnejših dogodkov v mojem županskem mandatu. Lahko rečem, da smo na ta dogodek na Jesenicah čakali dolgo, celo predolgo.

Nekdanja železarska zemljišča, ki ležijo vzhodno od občinske stavbe, so bila po zatonu železarske dejavnosti v tem delu mesta prepuščena propadanju in zaraščanju. Po več desetletjih, ko je to območje čakalo na celovito ureditev in ponovno poslovno obuditev, se zdaj – ob začetku gradnje zelo pomembne infrastrukture – lahko veselimo.

Sem kolesar. Že vrsto let. Verjamem, da ima kolesarjenje več prednosti kot slabosti in zato tudi kot župan veliko pozornosti namenjam promociji kolesarjenja. Pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo kolesarji, tudi na Jesenicah, ne manjka, prav tako je še vedno (pre)več ovir in slabosti, ki si jih kot kolesar ne želim. Pa vendar: to niso razlogi, da bi se odpovedal kolesu in kolesarjenju.

Parkiranje je eno najzahtevnejših vsebinskih vprašanj, s katerim se soočam skupaj s sodelavci v občinski upravi. Hkrati je to eno tistih vprašanj, ki se nas vseh pogosto dotakne vsak dan. Tako kot avto na eni strani krepi posameznikov občutek osebne svobode, saj omogoča mobilnost, ki je v sodobnem času cenjena vrednota, pa po drugi strani prinaša tudi nekatere manj dobre posledice. Slaba volja voznikov, ki se zvečer vozijo po Plavžu in občasno zaman iščejo prosto parkirno mesto, je razumljiva. Kot rečeno pa ima vsaka zgodba dve plati.

Avto je pomemben del življenja sodobnega človeka, saj nam omogoča mobilnost. Avto omogoča, da v enem dnevu opravimo več obveznosti na različnih krajih, da se odpeljemo v službo, na izlet ali na obisk k sorodnikom, da obiščemo različne prireditve v večernem času, ko je možnosti uporabe javnega prevoza manj. Skratka, avto lahko razumemo tudi kot simbol osebne svobode. Za avto (in omenjeni občutek osebne svobode) smo pripravljeni odšteti razmeroma veliko denarja.

Več kot dva meseca smo večino naše pozornosti posvečali vprašanjem, ki so se odpirala ob pojavu koronavirusa. Tematika je bila zelo posebna, saj smo se vsi prvič srečali s takšnim virusom in prvič se je zgodilo, da smo zaradi neke zunanje (zdravstvene) grožnje precej spremenili naša življenja in ravnanja ter morda celo spremenili navade. Zdaj je koronavirus v zdravstvenem smislu v Sloveniji pod kontrolo, k čemur smo pripomogli vsi skupaj. Ob tem spoznanju se lahko veselimo.
Iz tega smo se lahko tudi veliko naučili, pridobili nove izkušnje in prepričan sem, da se življenje še nekaj časa ne bo povsem vrnilo v nekdanje tirnice, čeprav se ukrepi pristojnih institucij že rahljajo in se marsikdo že veseli prihajajočega poletja. Več pozornosti pri stikih z drugimi ljudmi bo ostalo, bolj pazljivi bomo pri zagotavljanju medsebojne razdalje, bolj bomo spoštovali higienska priporočila, tudi uporaba zaščitnih mask nas bo najbrž še spremljala.

Pojav koronavirusa s sabo prinaša obsežne posledice. V Sloveniji, in s tem tudi v naši občini, smo zdravstveni vidik krize razmeroma dobro obvladali. Žal je nevarna bolezen v Sloveniji vzela več kot sto življenj. Kljub temu se lahko veselimo spoznanja, da smo k omejevanju širjenja okužbe pomembno prispevali vsi skupaj – tudi tako, da smo ostali doma, da smo se držali navodil in priporočil zdravstvenih institucij.

Že skoraj dva meseca smo ujetniki korona razmer. Čeprav je ukrepe država že nekoliko razrahljala in sprostila nekatere (gospodarske) dejavnosti, je še daleč čas, ko se bo življenje vrnilo v stare tirnice.
Po koncu druge svetovne vojne se človeštvo še nikoli ni srečalo s tako obsežnimi spremembami vsakdana. Vse posledice se bodo pokazale šele v prihodnosti. Za sodobno svetovno prebivalstvo je prvič, da se sooča s krizo, ki ima svoj temelj v bolezni, ki se je razširila po vsem svetu.
Za zdaj so se medicinski in zdravstveni delavci v zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše občane relativno uspešno spopadli z boleznijo in veseli smo lahko, da je javni zdravstveni sistem kljub številnim težavam, s katerimi se je srečeval že v mirnih časih, prenesel izjemen pritisk. Spoznanje je zelo pomembno za delovanje družbe. Kako se bo na krizo odzvalo gospodarstvo, kaj to pomeni za ohranjanje delovnih mest in socialne stabilnosti, je težko napovedati. Pogled v prihodnost je, skratka, negotov.

Že več kot mesec dni smo ujetniki korona razmer. Negotovost je postala naša nova normalnost. Koliko časa bodo takšne razmere še trajale, ta hip ne zna napovedati nihče, kljub temu se moramo pripraviti na posledice krize in na ukrepanje po njej.

Vsi upamo, da bodo ukrepi in veliki napori, ki jih v omejevanje širjenja virusa vlaga osebje zdravstvenih in socialnih ustanov ter številni posamezniki in organizacije, čimprej dalo rezultate in da bi se spet vrnili v čim bolj običajne življenjske tirnice. Lahko pa se zgodi, da bo bodoča normalnost drugačna od te, ki smo jo poznali doslej.

Uporabne povezave