Preiskave nosilne konstrukcije bazena Ukova, ki ga je opravil Gradbeni inštitut ZRMK, so pokazale, da je mejna nosilnost armirano-betonske konstrukcije bazena po veljavni zakonodaji presežena. Armaturo bazena je v dobršnem delu poškodovala rja, odpada zaščitni sloj betona, sanacijska dela pa bi bila »zelo obsežna«, izhaja iz poročila.
V okviru razširjenega energetskega pregleda bazena, ki ga je že lani opravilo podjetje Energomen, je bilo izpostavljeno tudi tveganje potencialne možnosti električnega udara zaradi zastarele elektroinštalacije.
Bazen Ukova je star več kot 60 let in pošteno načet. V vseh letih obratovanja bazena bistvenih vlaganj v posodobitve ni bilo tako, da so bile ugotovitve omenjenega inštituta tudi pričakovane. Odločitev, da bazen letos ne bo obratoval, je bila zaradi velikega zanimanja težka, z vidika zagotavljanja varnosti uporabnikov pa pravzaprav neizbežna. Sploh si ne predstavljam morebitne nesreče, poškodbe uporabnika ali celo tragičnega dogodka. Odgovornost ob znanih dejstvih in tveganja povezana z uporabo bazena sta enostavno prevelika s tem, da mora imeti varnost uporabnikov nesporno prednost.
Nezadovoljstvo, ki se je ob tej novici razširilo med našimi občani, še posebej pa med uporabniki bazena, je pričakovano in razumljivo. Tudi sam sem zlasti v svoji mladosti skupaj s prijatelji pogosto obiskoval bazen in imamo danes na to obdobje prijetne spomine, podobno kot številni občani. Kljub slabi volji pa vsebini strokovnega poročila Gradbenega inštituta ZRMK v celoti zaupam, prav tako verjamem v pravilnost odločitve direktorja Zavoda za šport, saj mora biti varnost na prvem mestu.
Na začetku mandata sem se seznanil s stanjem javne infrastrukture in ugotovil, da so potrebe velike na različnih področjih, vlaganja pa nujna. Ob obisku vrtcev in osnovnih šol v občini sem bil zaskrbljen, zgrožen pa ob pogledu na za palec široko odprtino v okenskem okviru v vrtcu na Plavžu. Skozi široko špranjo je v prostor vdiral hlad. Varstvo najmlajših v takšnih razmerah ni sprejemljivo in narediti moramo vse, da generacijam, ki prihajajo, zagotovimo čim boljše pogoje za igro.
Podobno kot v bazen dolga leta ni bilo praktično nobenih investicijskih vlaganj, so tudi šole in vrtci (pre)dolga leta čakala na (energetsko) sanacijo. Ob omejenih virih financiranja smo tako na tehtnico dali različne potrebe po vlaganjih v občini. Vsi se lahko veselimo, da izboljšujemo razmere za delo, učenje in vzgojo mladih generacij v vrtcih in šolah ter da z energetskimi sanacijami ustvarjamo dolgoročne (ekonomske) prihranke, žal pa morajo nekatere investicije počakati na ugodnejše okoliščine in več razpoložljivih sredstev. Bazen je takšen primer; tudi knjižnica že vrsto let čaka na nove prostore, vlagati je treba v posodabljanje vodovodov, kanalizacije, ceste, vročevodni sistem, če izpostavim le najbolj pereča vprašanja. Sredstva pa so omejena.
Kot rečeno smo investicijski potencial občinskega proračuna po tehtnem premisleku usmerili v energetsko sanacijo vrtcev in šol. Zaključeni prenovi šole in vrtca na Plavžu ter na OŠ Koroška Bela bosta letos sledili še dve naložbi: pripravljamo se na energetsko sanacijo vrtca Angelce Ocepek, ki bo izvedena letos poleti, in gradnjo telovadnice pri OŠ Poldeta Stražišarja, ki bo zaključena prihodnje leto. Ob znanih vseh drugih potrebah po posodobitvah in vlaganjih smo prednost dali obnovi teh objektov in tudi v prihodnje želimo to usmeritev ohraniti.
Po teh investicijah se je letos – v obdobju izrazite rasti cen energije – izkazala pravilnost sprejete odločitve, kar se je pokazalo v znižanju porabe energije. Če ne bi izvedli projektov energetske sanacije, bi bil pritisk na občinski proračun zaradi stroškov ogrevanja višji, investicijski potencial proračuna pa skromnejši.
Kakorkoli že obračamo stvari, lahko sklenem, da je bila odločitev glede obratovanja bazena strokovno utemeljena in zato upravičena.
Odločevalci sprejemajo različne odločitve. Nekatere so dobro sprejete, druge ne. Ko je na tehtnici varnost (plavalcev), dvomov ne sme biti.