Za kondenzacijo vlage – vodne pare morata biti izpolnjena dva pogoja;

• Izvor vodne pare – vlage.
• Primerna površina na kateri se kondenzira.

Do kondenzacije pride na površini, ki ima temperaturo nižjo od rosiščne temperature notranjega zraka. Vlaga nastaja v prostorih zaradi kuhanja, pranja, pomivanja, kopanja, tuširanja – osebne higiene stanovalcev. Prenizka površinska temperatura obodnih notranjih sten, nezadostno ogrevanje prostorov, lokalni toplotni mostovi, ter nezadostno in nepravilno prezračevanje prostorov so glavni vzrok pojava plesni. Toplotne mostove na notranjih stenah zgradbe spoznamo prav po obrisu, ki ga ustvari plesen. Do pojavov plesni lahko pride tudi v toplem obdobju leta, vendar redkeje v bivalnih prostorih. Pač pa v polkletnih, kletnih prostorih in vkopanih garažah. Stične površine z zemljo so hladne. Zunanji tople zrak povzroči na teh stenah vlažna mesta. Preprost ljudski izraz je bil »da stena švica.« V zadnjih letih je pojav plesni bolj pogost iz različnih vzrokov, ki jih je več.

BIVALNE NAVADE STANOVALCEV

Mnogo uporabnikov stanovanj nepravilno uporablja bivalne prostore. Prehod iz starega v novo stanovanje zahteva prilagoditev na nove pogoje bivanja. Stari model uporabe ni primeren za sodobno tesno stanovanje. Vse kar je nekoč oblikovalo mikroklimo v stanovanju – stavbi se je spremenilo; vlaga in nizka temperatura sten so vzrok – pojav kondenzacije vodne pare in plesni.

Kaj je vzrok temu ?

Sodobna gradnja stanovanja se razlikuje od klasične gradnje izpred desetletij, po tehnologiji, izbiri materialov in predvsem po tesnosti. Vse kar je nekoč oblikovalo mikroklimo v stanovanju se je spremenilo to je:

• relativna vlažnost notranjega zraka,
• pred desetletji je imel vsak prostor kurišče, kamin ali peč.
• V zadnjih desetletjih so izginili tudi dimniki, saj je skoraj povsod inštalirano centralno ogrevanje.
• Tesnjenje okenskih pripir je bilo slabo, danes je to tesnjenje popolno.
• Kombinacija dimnik in netesna okna so poskrbela za naravno prezračevanje. Vlažen in umazan zrak je izstopal skozi dimnik, v prostor pa je skozi okenske  pripire vstopal suh in svež zrak.
• Prezračevanje je bilo naravno z vzgonom.
• Standard osebne higiene je bil nižji, kopalnico je imelo redko-katero stanovanje. Kopanje – umivanje je bilo na sporedu ob koncu tedna.
• Vsebnost vlage v stanovanju je bila nizka, nižja kot dandanes.
• Pohištva je bilo manj, pa tudi niso bile tako visoke omare, odmaknjene so bile bolj od sten.
• Danes je stanovanje bolje toplotno zaščiteno – energijsko učinkovito. Okna ne prezračujejo več naravno, pač pa so popolnoma tesna, če so zaprta.
• Toplotno ugodje je večje, ogreva se več prostorov.
• Vlage v prostorih je več zaradi načina življenja, več tuširanja, pranja, kopanja, svoj delež pa prispeva tudi kuhanje na plin in ogrevanje z etažnim plinskim kotlom v stanovanju. Pohištva je več, omare so višje celo do stropa.
• Novogradnje se vselijo takoj, zato je veliko gradbene vlage, ker se nima časa izsušiti. Nastanejo lahko težave s kondenzacijo vlage na hladnih površinah.
• Veliko pa pripomorejo bivalne navade stanovalcev. Te je treba opozoriti na pravilno zračenje – prezračevanje in na intenzivnejše ogrevanje v takem primeru.

Zračenje in prezračevanje pa mora postati stalnica v sodobnih stanovanjih.

NASTANEK PLESNI ZARADI KONDENZACIJE VODNE PARE NA HLADNIH MESTIH

Plesen nastane zaradi prekomerne vlage v prostorih, to je vsebnost vode na površinah ali v porah. Če je relativna vlažnost zraka previsoka v prostoru se material na steni prične navlaževati, kar ustvari možnost za razvoj plesni. V stanovanju pa je dovolj hranljivih snovi za razvoj plesni. Hranljive snovi so v ometih, barvah, lepilih za tapete, lesu, tekstilu in celo v prahu. Vse povzročitelje ne moremo odpraviti lahko pa zmanjšamo vlago v prostorih in odpravimo hladna mesta v konstrukciji sten. Šele tedaj lahko učinkovito odpravimo plesen. Vsi drugi postopki imajo le kratkoročni učinek. Edino kar pomaga je tudi zelo intenzivno ogrevanje prostorov, tudi pomisliti ne smete na varčevanje. Primer kondenzacije vodne pare so okenska stekla na notranji strani šipe. Če pride pri sodobni energijsko učinkoviti zasteklitvi je to vzrok prevelika vlaga v prostoru,  to je način uporabe stanovanja. Pripomnimo naj, da vodna para prihaja lahko tudi iz sosednjega prostora na primer iz kuhinje v spalnico pri odprtih vratih, ali stanovanjih z odprtim tlorisom.

STENA MORA DIHATI JE STAR PREGOVOR

Če bi stene res dihale bi bilo prezračevanje odveč, tudi plesni in površinske kondenzacije ne bi bilo več. A v praksi ni tako. Skozi stene prepustne za molekule vodne pare preide do 2 % vodne pare z difuzijo. Vso ostalo vlago pa moramo odstraniti s prezračevanjem. Ta je lahko naravno ali prisilno. Če bi stena res dihala, bi bila neovirana difuzija vodne pare, kar pa ni, zato je treba še vedno zračiti in prezračevati.

PRAVILNO IN NEPRAVILNO PREZRAČEVANJE

Naravno prezračujemo prostore kratko in temeljito. Prezračevanje je odvisno od mnogih faktorjev, razporeditve oken – vrat, načina prezračevanja – križno na prepih. Prostore z več vlage prezračujemo lokalno, ker drugače vlago prerazporedimo po prostorih. Izmenjava zraka med prostori stanovanja ni prezračevanje in ima škodljive posledice. Prezračevanje na daljši čas pri odprtih oknih je škodljivo, ker podhlaja prostore – stene. Zelo važno je namreč, da zrak kroži po prostoru. V zimskem času je vsebnost vlage v zunanjem zraku nizka / absolutna vlažnost/. Zato sprejme po vstopu v prostor velik del vlage v prostoru. Seveda je treba tudi prostore primerno ogrevati. Če je zima mila je prezračevanje za odstranitev vlage manj učinkovito, zato ne smemo zmanjšati ogrevanja – varčevati. Prehodna obdobja so za razvoj plesni najbolj kritična, zato je takrat treba bolj intenzivno prezračevati. Prostor se ogreje hitreje, če je relativna vlaga v prostoru v mejah med 30 % do 60 %. Varčevati z ogrevanjem na račun bivalnega ugodja pomeni več vzdrževanja, to je značilno za najemnike stanovanj, ki imajo drugačno mišljenje, kot lastnik stanovanja.

KDAJ JE POTREBNO PREZRAČEVATI – ZRAČITI !

Tudi, če je zunaj hladno in je temperatura nižja od +12 stopinj Celzija in če celo dežuje ima zunanji zrak lahko 100 % relativno vlažnost, vendar je še vedno absolutno bolj suh, kot zrak v prostoru. Čeprav ima ta 20 stopinj Celzija in relativno vlažnost 60 % odstotkov. Zunanji zrak je vedno manj vlažen; kot zrak v prostorih, zato je zračenje ob vsakem vremenu koristno.

Nižja zunanja temperatura zraka – bolj je hladno – bolj intenzivno in kratkotrajno naj bo zračenje. Tako zračenje pa je mogoče samo na prepih, ker je pri tem izmenjava zraka najhitrejša. Če je zunaj hladno in vetrovno je že nekaj minut dovolj. Tudi toplotne izgube so pri tem majhne. Zračiti je treba tudi kletne prostore v zimskem času na prepih. Posebej velja to za vlažne prostore v kleti – pralnico. Osnovno pravilo zračenja v kleti je, da je temperatura zunanje okolice nižja, kot temperatura sten v kleti. Poleti kleti manj zračimo, saj bo topel in vlažen zunanji zrak kondenziral na hladnih stenah kleti. Izjemoma so ogrete kleti ali njihovi posamezni deli.

KAJ NAREDITI KO ZRAČENJE – PREZRAČEVANJE NI UČINKOVITO ?

Nekatere stavbe ima zaradi različnih vzrokov hladne stene in vlažne. Tudi zaradi kapilarne vlage. Najbolje je odstraniti vzrok vlaženja, vendar ni vedno to mogoče. Za ogrevanje takih prostorov porabimo več ogrevalne energije. Pri dolgotrajnem zračenju bi odšla na prosto v izgubo. Če prezračevanje ne pomaga je treba uporabiti tehnična sredstva.

To so lahko:
Kemični absorberji vlage v tabletah ali granulah / na primer Ceresit Stop trg. ime /. Če to ni učinkovito pa uporabimo kompresorski sušilnik zraka, ki zraku z ohlajevanjem odvzame vlago in ga ogretega vrne v prostor z vpihovanjem. Pomaga pa tudi električni kalorifer. Pri tem postopku izklopimo ogrevanje, obratuje samo ventilatorski del, ki prisilno povzroči kroženje zraka. S tem premešamo zrak tudi v kotih kjer je stoječ in s tem preprečimo nabiranje vlage in plesen. Običajno na takih mestih ne pomaga tudi sušilec. Potrebno jih je prevetriti z izmenjavo zraka.

OGREVANJE IN VPLIV NA PLESEN

Neenakomerno in nezadostno ogrevanje je napaka, ki lahko privede do površinske kondenzacije vodne pare in plesni. Hladne stene neogrevanih prostorov so idealna površina za kondenzacijo vodne pare iz toplega vlažnega prostora. Predolgi izklopi ogrevanja v stanovanju in nepravilno prezračevanje zraka v stanovanju ga ne morejo več primerno ogreti. Priporočeno je, da temperaturno nihanje ogrevanja ne preseže štiri stopinj na primer 21 stopinj Celzija na maksimalno 17 stopinj Celzija.

KAKO SE UGOTOVIJO VZROKI ZA NASTANEK PLESNI IN KAKO SE SANIRA STANJE

• Vsak primer plesni je treba raziskati, splošne formule za vzroke zakaj nastane ni. Vzroki se ugotovijo na sledeče načine:
• Z ogledom stanja in primerjave s sosednjimi stanovanji. Tip stanovanja, tloris, povezanost prostorov, lega stanovanja itd. Razporeditev oken, zračnikov, ventilatorjev, nape in števila in vrste gospodinjskih aparatov.
• Pregled gradbene dokumentacije, sestava konstrukcij – materiali, toplotni mostovi, kvaliteta oken itd.
• Anketa stanovalcev o bivalnih navadah in stanovalcih; mladi, stari, otroci, o uporabi stanovanja, pranju, sušenju perila in prezračevanju.
• Izmeri se in spremlja temperatura v stanovanju in relativna vlaga / pravilna je med 30 % in 60 % procentov/.
• Pregled s termografsko kamero zunanjih sten hiše, da se ugotovi toplotna zaščita, kritična mesta – toplotni mostovi.
• Lahko se izvede pregled vlažnosti gradbene konstrukcije s sondami in ugotovitev stopnje vlažnosti.

Dobljene podatke se analizira in se nato določi postopek sanacije in prepiše ukrepe, ki omilijo težave stanovalcev in jih v primernem časovnem terminu tudi odstranijo. Lastnike stanovanj in najemnike pa opozori na pravilno uporabo stanovanja, to je na prezračevanje in zadostno ogrevanje. Danes je veliko stanovalcev, ki varčujejo na račun ogrevanja, tudi za ceno pojava plesni in propadanja gradbene konstrukcije. Najemniki stanovanj se obnašajo manj odgovorno, kot lastniki, ker se zavedajo, da ne bodo trajno v stanovanju, saniral pa ga bo lastnik.

ZA KONEC

Relativno vlažnost ne morete določiti po občutku. Potrebno jo je izmeriti s higrometrom v % procentih. Svetujemo vam, da nabavite higrometer za merjenje vlažnosti in ga pritrdite – obesite približno 1,5 metra od tal. Kontrolirajte večkrat dnevno vsebnost vlage v stanovanju. Idealna je od 30 % - 60 %. Merilna skala higrometra je od 0 – 100 %. Pravilna vlaga je označena na higrometru z poudarjeno merilno skalo ali napisom normal.

V sodobnih stanovanjih je za povzročitev težav pri uporabi stanovanja, kriv človek,  ki upravlja s to dobrino. Zato ni odveč, da smo vse stanovalce, ki imajo te težave opozorili na to in jim nakazali rešitve. Z doslednim prezračevanjem in ogrevanjem jih bodo odpravili. V dobro ogrevanih stolpnicah jih skoraj ne poznajo, morda samo v kopalnicah, pritličnih stanovanjih na severni strani, ki so nad neogrevano kletjo.

• Stanovalci – uporabniki morajo skrbeti za pravilno zračenje in prezračevanje, to je edini način za preprečitev plesni.
• Odstraniti – zmanjšati je treba vplive vlage v stanovanju, pogoj je tudi da so stene v stanovanju ogrete na vsaj 18 stopinj Celzija. To prepreči kondenzacijo vodne pare. Zunanje stene morajo biti zato toplotno zaščitene – izolirane.

Stanovanje je dobrina, ki jo je treba vestno upravljati in vzdrževati.

Brezplačne informacije in nasvete dobite v Energetsko svetovalni pisarni na Jesenicah, Cesta Cirila Tavčarja 3 B. Pisarna je v stolpnici, levi vhod, poleg Krajevne skupnosti Plavž. V isti stolpnici je tudi Lekarna Plavž.
Uradne ure so v torek in četrtek od 15 – 18 ure. Ob vsakem času pa deluje avtomatski telefonski odzivnik – telefonska številka 04 / 586 39 87.