Ključno sporočilo je bilo, da vlada z umestitvijo regijske bolnišnice v Kranj daje prednost centralizaciji in ne decentralizaciji, kot je sprva obljubljala. Govorci so opozorili, da Jesenice pri odločitvi o lokaciji niso bile enkovredno vključene in obravnavane. Menili so, da gre za politično motivirano odločitev brez verodostojnih analiz stroke.

Gospodarska, zdravstvena in socialna grožnja za Jesenice

Župan Peter Bohinec je uvodoma izpostavil, da Jesenice že zdaj delujejo kot regijska bolnišnica s tradicijo, dobro prometno povezanostjo in bližino izobraževalnih ustanov, kot sta Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin in Srednja šola Jesenice, zato bi nova regijska bolnišnica morala ostati na Jesenicah.

V zadnjih letih je država v bolnišnico vložila več kot 20 milijonov evrov za posodobitve, vključno z energetsko sanacijo, urgentnim centrom in helioportom. Bohinec je ob tem izrazil ogorčenje nad neracionalnostjo vladne odločitve, saj bo gradnja nove regijske bolnišnice v Kranju pomenila izgubo ogromnih sredstev in je po njegovem mnenju norčevanje iz davkoplačevalcev. Namesto da bi nadgradili obstoječo bolnišnico, se sredstva trošijo za novo lokacijo brez realnih strokovnih argumentov, je poudaril. 

"Zato je bil tudi moj naslov današnjega srečanja: Ekonomski, zdravstveni in socialni genocid nad zgornjo Gorenjsko in Jesenicam," 

je dodal.

Izpostavil je tudi, da ni jasno, kdo bo v novi bolnišnici delal, saj Slovenija že zdaj trpi zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra. Po njegovem mnenju je nesprejemljivo, da se namesto vlaganja v izboljšanje obstoječih zdravstvenih ustanov sredstva usmerjajo v gradnjo objekta, za katerega ni zagotovljenega kadra, kar bo dodatno oslabilo javno zdravstvo.

Podpora lokalnih skupnosti

Odločitvi vlade nasprotujejo tudi župani zgornje Gorenjske in Posočja, ki so na novinarski konferenci poudarili, da bi se morala regijska bolnišnica nahajati na zgornjem Gorenjskem, kjer že obstajajo ustrezne zdravstvene in izobraževalne ustanove.

Župan Žirovnice Leopold Pogačar je opozoril, da gre za politično in ne strokovno odločitev, ki bo imela dolgoročne negativne posledice za celotno regijo. Očital je kranjskemu županu Matjažu Rakovcu, da je regionalizacijo zamešal s centralizacijo:  

"Namesto, da bi Kranj razvijal regijo in bi bil nosilna občina v regiji, hoče stvari centralizirat po vzoru Ljubljane." 

Župan Bohinja Jože Sodja je dodal, da bi bilo smiselneje graditi bolnišnico na zgornjem Gorenjskem – tako zaradi cenejše gradnje kot boljše dostopnosti – Kranj pa na drugi strani nima niti jasno določene lokacije za gradnjo. Županja Kranjske Gore Henrika Zupan je izpostavila, da bi bila regijska bolnišnica v Kranju za prebivalce njene občine manj dostopna, saj bi jim podaljšala pot do zdravstvene oskrbe za 40 kilometrov. Podžupanja Kobarida Urška Miklavič je poudarila, da bolnišnica Jesenice opravlja pomembno vlogo tudi za prebivalce Posočja, ki bodo z odločitvijo vlade tako prikrajšani za dostopnejšo zdravstveno oskrbo. Podžupan Bleda Iztok Pesrl je dejal, da so ceste z Bleda do Kranja med turistično sezono preobremenjene, medtem ko je pot do jeseniške bolnišnice čez naselje Kočna bolj dostopna in hitrejša. Po njegovih besedah si zato občani Bleda želijo, da bi bolnišnica ostala na Jesenicah.

Stroka: Pomanjkanje kadra in spremenjeni trendi v zdravstvu

Dr. Dušan Keber je opozoril, da se slovensko zdravstvo sooča z velikim pomanjkanjem kadrov, medtem ko politika vztraja pri gradnji objektov namesto, da bi vlagala v ljudi. Čeprav se je zavzel in podprl jeseniško bolnišnico, pa je spomnil, da graditev nove regijske bolnišnic v Kranju ne pomeni tudi ukinitve jeseniške. Prihodnost zdravstva niso velike temveč dnevne bolnišnice in hitra diagnostika, je izrazil prepričanje in dodal, da je to smer, v katero bi se lahko še bolj razvijala Splošna bolnišnica Jesenice.

Dr. Marija Mulej je spomnila, da se število bolnišničnih postelj v Sloveniji postopoma zmanjšuje, saj se trajanje hospitalizacij skrajšuje, vedno več posegov pa se izvaja ambulantno. Spomnila je, da je zaradi pomanjkanja kadra zdravstvene nega zaprtih kar nekaj oddelkov v bolnišnicah. 

"V Jeseniški bolnišnici lahko pokrivajo samo dve tretjini bolniških postelj," 

je navedla podatek in strnila, da ne potrebujemo novih prostorov, ampak več kadra.

Miha Zalokar je začetek februarja ministrici za zdravstvo dr. Valentini Prevolnik Rupel poslal pismo o neverodostojnosti študije o novi regijski bolnišnici. Opozoril je, da je bila analiza lokacije pristranska, saj snovalci dokumenta Jesenic niso vključili v obravnavo. Prav tako niso upoštevali bližino predora Karavanke, zaradi katerega bi morali upoštevati direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih varnostnih zahtevah, ki med drugim določa upoštevanje časa dostopa intervencijskih služb ob izrdenem dogodku. V študiji ga je zmotila tudi zahteva po velikost bolnišnice, ki predvideva 600 postelj. Vprašal se je, zakaj bi gradili bolnišnico s 600 posteljami, če pa trenutna zasedenost v Splošni bolnišnici Jesenice komaj dosega 140 postelj (zaradi zapiranja oddelkov in premalo kadra).

Poziv k ponovnemu premisleku

Govorci so na koncu enotno pozvali vlado k ponovnemu premisleku in zahtevali, da se pri odločitvi upošteva dejanske potrebe regije, dostopnost bolnišnice za vse prebivalce ter kadrovske in finančne zmogljivosti zdravstvenega sistema.

Občina Jesenice bo vztrajala pri svojem stališču in si prizadevala za ohranitev bolnišnice na Jesenicah kot ključnega zdravstvenega centra za prebivalce zgornje Gorenjske in Posočja.

Posnetek novinarske konference - Regijska bolnišnica (Vir: n1info.si)

Z veseljem delimo posnetek naše nedavne novinarske konference, ki je bila posvečena ključnemu vprašanju o prihodnosti regijske bolnišnice. Dogodka so se udeležili župani Zgornje Gorenjske in Severne Primorske, skupaj s strokovnjaki s področja zdravstva, ki so predstavili pomembne argumente za ohranitev bolnice na Jesenicah. Poglejte si posnetek in izvedite, zakaj je ohranitev bolnišnice za nas vse ključnega pomena!

Na Gorenjskem vre: župani enotni, da bi bolnišnica v Kranju škodila regij (Vir: n1info.si)