Občine zgornje Gorenjske, ki so doslej sodelovale v Lokalni akcijski skupini (LAS) Gorenjska košarica, so se zaradi specifičnih izzivov odločile za ustanovitev ločene skupine, poimenovane po Biosfernem območju Julijske Alpe BOJA. Včeraj je v Kolpernu potekala njena ustanovna skupščina, v katero se je s podpisom pogodbe vključilo 72 članov iz javnega, nevladnega in gospodarskega sektorja. Za predsednika je bil izvoljen župan občine Žirovnica Leopold Pogačar, vodilni partner LAS Zgornja Gorenjska - BOJA pa je Razvojna agencija Zgornje Gorenjske. Osnoven interes tega združevanja je hitro, kakovostno in osredotočeno pristopiti k skupnim izzivom. Vodja LAS Zgornja Gorenjska - BOJA Klemen Klinar iz Razvojne agencije Zgornja Gorenjska je pojasnil, da se bo strategija lokalnega razvoja, na osnovi katere bodo kasneje izvajali projekte, osredotočila na razvoj podeželja z vseh vidikov, med drugim s socialnega, turističnega, kmetijskega, prometnega in okoljevarstvenega. Med ključnimi poudarki bosta turizem, saj gre za eno turistično najmočnejših regij, in okolje, saj območje v veliki meri pokrivata Triglavski narodni park in Natura 2000. Med osrednjimi izzivi pa bo tudi demografija, saj se v alpskih dolinah soočajo z izrazitim staranjem prebivalstva in izseljevanjem mladih.

Na vhodu v stavbo Občino Jesenice in TIC Jesenice po novem stoji tabla, ki označuje, da območje občine Jesenice spada v biosferno območje Julijske alpe. Biosferno območje Julijske Alpe je bilo prvo biosferno območje v Sloveniji, zanj pa je značilno, da vzdržuje ravnovesje med ljudmi in naravo, med biotsko pestrostjo in trajnostnim razvojem z ohranjanjem kulturnih vrednot.

Območje v svoje meje vključuje občine Bled, Bohinj, Bovec, Gorje, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Žirovnica. Predlagatelj in upravljavec je javni zavod Triglavski narodni park.

Več o biosfernem območju Julijske alpe: https://www.tnp.si/sl/spoznajte/biosferno-obmocje-julijske-alpe/

V letu 2020 smo izpeljali res obsežen in pomemben proces za večjo odpornost in bolj trajnostno delovanje na območju BOJA Uspešnosti realizacije in udejanjanja koncepta „dnevne sobe“ ne bo, če ne bomo koncepta poosebi vsi, tudi na ravni turističnega gospodarstva.

Načrt opredeljuje turistični razvoj območja kot
trajnostne turistične destinacije v obdobju 2016-2020

 Pričujoči razvojni načrt UNESCO MAB območja Julijske Alpe kot turistične destinacije se tako osredotoča na trajnostni turizem, pri čemer prepoznava njegove izzive in priložnosti ter na osnovi skupne vizije opredeljuje razvojne in trženjske aktivnosti. S tem se partnerji v tej fazi primarno povezujejo na področju turizma, čeprav ugotavljajo, da področje zaradi temeljnega principa delovanja – to je trajnostnega razvoja, temelječega na lokalni skupnosti – presega ozko pojmovanja turistične dejavnosti in posega v temeljni princip razvoja območja, ki ga v največji meri opredeljuje dejstvo, da gre za zavarovano območje oziroma narodni park, iz česar izhaja potreba po vzpostavljanju ravnotežja med varovanjem okolja in ohranjanjem narave ter razvojem.

Največji turistični centri na območju Julijskih Alp imajo dolgoletno tradicijo skupnega delovanja in nastopanja na trgih. Novi trženjski in socialno-okoljski trendi, povečani pritiski na naravo oziroma posamezne najbolj privlačne točke TNP, razpršenost ponudbe in virov, spremenjena pričakovanja in potrebe obiskovalcev ter vključevanje lokalnega prebivalstva terjajo poglobitev sodelovanja, tako na vsebinski kot tudi na organizacijski in geografski ravni.

Po drugi strani se v obdobju finančne perspektive 2014-2020 pripravlja več strateških medregijskih projektov / programov za območje Triglavskega narodnega parka oziroma biosfernega območja Julijske Alpe.

Razvojni načrt najprej opredeli skupno območje, poda pregled ključnih demografskih, statističnih in turističnih kazalnikov, oblikuje skupno analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti z vidika skupnega razvoja in trženja turizma na območju – ter jo pretvori v ključne izzive. V strateškem delu oblikuje skupno vizijo in operativne prednostne cilje ter identificira ključne ukrepe po ciljih, vključno s predlogom organizacijsko-upravljavskega modela. Ob tem z vidika potrebe po jasnem trženjskem konceptu opredeli tržno pozicioniranje, znamko, produktno strategijo in strateške trženjske smernice (trgi, distribucijski in promocijski kanali).

Razvojni načrt predstavlja osnovo za vsakoletne programe dela v okviru načrtovanega organizacijsko-upravljavskega modela.