Projekti v teku

Občina Jesenice načrtuje projekt ureditve pločnika ob občinski cesti na Blejski Dobravi. Gre za cesto, ki vodi iz naselja Saple, mimo Acrona d.o.o. in Sumide d.o.o., do križišča z občinsko cesto Blejska Dobrava-Lipce. Začetek in tudi zaključek del sta predvidena v letu 2019, za kar so v proračunu Občine Jesenice za leto 2019 predvidena sredstva. Lastniki zemljišč ob občinski cesti so predhodno že odstopili zemljišča za ureditev pločnika, za kar se jim še enkrat zahvaljujemo.

Objekt je potreben celovite obnove, največje poslabšanje stanja objekta pa je povzročil potres leta 1998, ko je Občina Jesenice s pristojnim Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Kranj, pristopila k aktivnostim za pridobitev celotne potrebne projektne dokumentacije za ohranitev ter obnovo kulturnega spomenika.

Občina Jesenice je tako v obdobju 2000–2009 pridobila celotno projektno dokumentacijo za obnovo objekta (vključno s t. i. popotresno obnovo, celotno rekonstrukcijo objekta ter konservatorsko-restavratorskimi posegi) ter obnovo opredelila kot eno izmed prioritet v Novelaciji Občinskega razvojnega programa 2011–2025 (sprejeta na 12. seji Občinskega sveta Občine Jesenice dne 31. 3. 2016), prednostno področje: Kakovost življenja, podpodročje: Kultura, 1. Stara Sava dostopno, urejeno, privlačno mestno jedro.  Prav tako je Občina Jesenice predmetno obnovo kot prioriteto opredelila tudi v Lokalnem programu za kulturo Občine Jesenice 2017–2020 (sprejet na 16. seji Občinskega sveta Občine Jesenice dne 27. 10. 2016), točka 4.3 Prioritete – Obnova Ruardove graščine.  

Alpe Adria regija doživetij.

Akronim projekta: Alpe Adria Karavanke /Karawanken.

V projektu Alpe Adria regija doživetij se je povezalo dvanajst slovenskih in avstrijskih partnerjev, se pod vodstvom Regionalne razvojne agencije Gorenjske (BSC Kranj) prijavilo na javni razpis Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija 2014-2020 in uspešno pridobilo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Vrednost načrtovanih aktivnosti je skoraj 2,5 milijona evrov, od tega bo 85 odstotkov (2,1 milijon evrov) sofinanciranih iz sredstev ESRR, avstrijskim partnerjem bo dodatnih 10 odstotkov namenila Koroška deželna vlada.