S sprostitvijo ukrepov zaradi epidemije koronavirusa so se spet odprle možnosti za organizacijo različnih (kulturnih) prireditev. Po več kot pol leta od zadnje kulturne prireditve, ki sem se je udeležil sredi oktobra lani (premiera predstave Slastni mrlič v izvedbi mladinske gledališke skupine v Gledališču Toneta Čufarja), sem se pred dnevi udeležil otvoritve razstave zabavno - izobraževalnega stripa z naslovom Kaj so nevladne organizacije v kulturni dvorani Julke in Albina Pibernika na Slovenskem Javorniku.
Javno kulturno življenje se spet prebuja in tega se veselim, prav tako se veselim, da so kulturna društva kljub epidemiji ohranila dejavnosti, čeprav v prilagojeni obliki.
Po cepljenju večjega števila ljudi, ki je omogočilo omejevanje širjenja koronavirusa in več kot polletnem zaprtju vsega javnega življenja smo tako na dobri poti, da se ustvarjalci kulturnih vsebin spet lahko javno predstavijo in da se tudi obiskovalci lahko udeležijo teh prireditev. Osnovni pogoj za organizacijo kulturnih prireditev, ki so tudi priložnosti za druženje, srečanja, izmenjavo mnenj in razmišljanj, je izpolnjen. Zdaj skupaj z organizatorji prireditev in ustvarjalci upam, da želja po udeležbi na kulturnih prireditvah zaradi korona razmer in različnih omejitev ni povsem pošla.
Tako se veselim prvih poletnih dni na Stari Savi, kjer so se v sklopu Poletja na Stari Savi že odvile nekatere kulturne prireditve, druge se še obetajo. Tako bodo danes v dvorani Kolpern nastopili različni orkestri, ki delujejo v sklopu Glasbene šole Jesenice, jutri pa bo na prireditvenem prostoru na Stari Savi tradicionalna Kulturna mavrica, ki bo za razliko od običajnih Kulturnih mavric izvedena v nekoliko okrnjeni obliki. Hkrati bodo jutri popoldan odprta tudi vrata Muzeja delavske kulture v Kasarni na Stari Savi.
Ne glede na vse ocenjujem, da sprostitev epidemioloških ukrepov omogoča varno izvedbo prireditev in s tem druženje, ki so ga številni močno pogrešali, saj smo, nenazadnje, ljudje družabna bitja. Upam, da ukrepi niso oziroma ne bodo preveč vplivali na naše navade in da se bomo obiskovalci vrnili na prireditve, saj se šele na ta način lahko nadejamo vrnitve v običajno življenje, v življenje kot smo ga bili vajeni pred epidemijo oziroma v življenje, ki bo čim bolj podobno življenju pred izbruhom epidemije.
Verjamem, da so ustvarjalci kulturnih vsebin ohranili željo po ustvarjanju in kulturnem izražanju, prav tako verjamem, da so ljubitelji kulture ohranili željo, da se vrnejo na prireditve, v gledališča, muzeje, na koncerte. Ukrepi za preprečevanje širjenja virusa bodo (v različnih oblikah) najbrž ostali v veljavi, a nas vseh skupaj skrb ne sme odvrniti od udeležbe na prireditvah.
Le skupaj, torej z ustvarjalci na področju kulture na eni strani in obiskovalci, ljubitelji kulturnih vsebin na drugi strani, je mogoče zagotoviti, da bo kulturno življenje v naši lokalni skupnosti ohranilo dinamiko in prisotnost v okolju. Vsi pa si želimo, da bodo tudi zaščitne maske ostale zgolj spomin na neprijetno korona obdobje …