Skok na osrednjo vsebino

Župan občine Jesenice

mar  2020 20

Voščilo in nagovor župana ob občinskem prazniku

Spoštovane Jeseničanke in Jeseničani, občanke in občani!

Pred dobrim letom sem poln novih zamisli zasedel županski stol občine Jesenice. Pred tem sem delal kot novinar in po dobrem letu dela opažam, da se pogled na življenje v lokalni skupnosti z županske funkcije precej razlikuje od pogleda iz novinarskih vrst. A, ne glede na to, ohranjam prepričanje, da imamo na Jesenicah obilo razlogov za ponos, pa čeprav nam tudi skrbi ne manjka.

Najbolj prepričljivo potrditev za prepričanje, da imamo precej razlogov za ponos, smo Jeseničani dobili v Nemčiji. V pobratenem mestu Nagold so vsem občankam in občanom lani izkazali veliko čast, saj so enega od trgov v središču tega mesta poimenovali po Jesenicah. To je bilo izjemno priznanje vsem, ki so gradili in zgradili prijateljske odnose med obema občinama, ki še naprej krepijo in utrjujejo našo skupno evropsko identiteto. Kot župan občine Jesenice sem se ob svečani razglasitvi mestnega trga v Nagoldu za trg Jesenice počutil počaščenega in ponosnega, tudi zato, ker so Jesenice prvo slovensko mesto, po katerem se imenuje kak trg v nemškem mestu. Za našo identiteto je priznanje izrednega pomena, saj dokazuje, da nas naši prijatelji zelo cenijo, hkrati smo se utrdili v prepričanju, da lahko upravičeno razmišljamo o ponosu.

Z lepo gesto ohrabreni lahko bolj smelo razmišljamo tudi o naši prihodnosti, čeprav nam, kot rečeno, tudi skrbi ne manjka. Mala Mežakla še naprej ostaja sinonim za neurejen celovit sistem ravnanja z odpadki v državi. Po svojih močeh smo si prizadevali, da se področje uredi, a žal nismo bili uspešni. Za povrh se je zamenjala vlada in smo tako na lokalni ravni začasno ostali brez sogovornikov, s katerimi bi skupaj iskali rešitve za to zelo zahtevno vprašanje. Ne bežim od odgovornosti za to, da se smrad občasno še pojavlja, a brez sodelovanja države ustrezne rešitve ni mogoče najti. Tega vsi ali ne razumejo ali pa nočejo razumeti.

In ko vedno čakamo na nekoga, da bo uvedel spremembe, se moramo zavedati, da smo tudi sami lahko sprememba. Na področju ravnanja z odpadki smo lahko sprememba tako, da ustvarjamo manj odpadkov, da z viri ravnamo skrbneje, bolj preudarno in da smo, skratka, zgled mlajšim generacijam. Podobno moramo spremeniti tudi naše obnašanje v prometu, starejši pa moramo biti za zgled.

Več razumevanja države smo pričakovali na več drugih področjih, pa smo se ušteli. Srednja šola Jesenice še naprej čaka na prepotrebno obnovo in zanjo državnega denarja še ni. Prav tako državnega denarja ni za celovito obnovo gorenjske železniške proge. Tako se bojim, da v času zapore železniškega predora Karavanke ne bodo izvedena vsa predvidena dela niti v občini Jesenice. Zato se zdi, da se moramo bolj kot na državo zanesti nase in na naše sposobnosti, znanje, izkušnje.

Novi časi prinašajo nove izzive in sam vztrajam, da moramo posebno pozornost posvetiti mladim, kajti mladi so naša prihodnost. A to ne pomeni, da zapostavljamo ostale generacije, torej najmlajše, ki še prihajajo, starejše, ki jim moramo biti za njihov prispevek v aktivni dobi k napredku v družbi hvaležni, in najbolj aktivno generacijo. Že lani sem opozarjal na velik pomen ukrepov, s katerimi bomo mlade zadržali v domačem okolju. Nekaj tovrstnih ukrepov smo lani že sprejeli.

Občinski svet je tako sprejel zazidalni načrt za Poslovno cono Jesenice, kjer se nadejamo novih delovnih mest – tudi za mlade. Želimo si, da bi to območje, ki leži vzhodno od občinske stavbe, po več kot 20 letih končno uredili in namenili novim dejavnostim. V prvi obravnavi je bil potrjen tudi občinski podrobni prostorski načrt za območje pri TVD Partizan, kjer v sodelovanju Stanovanjskim skladom Republike Slovenije načrtujemo nova stanovanja za mlade. Želimo si, da bo načrt čimprej potrjen in bo čimprej omogočil stanovanjsko gradnjo. Zadovoljni smo, da se energetska sanacije Osnovne šole Toneta Čufarja zaključuje in da mladi ter njihovi učitelji pridobivajo boljše pogoje za delo.

Ena od pomembnejših nalog, katere pripravo smo že začeli, je uvedba participativnega proračuna. Gre za mehanizem, po katerem občani sami predlagajo in tudi odločijo o izvedbi projektov v posamezni krajevni skupnosti, ki so nato financirani iz občinskega proračuna. Na ta način želimo, po zgledu številnih mest v Sloveniji in tujini, dati besedo ljudem, krepiti občutek pripadnosti lokalni skupnosti, krepiti vezi med občani in občinsko upravo ter graditi zaupanje v skupnosti. V obdobju uničevalnega pohoda neoliberalnega kapitalizma, ko se med drugim trgajo tudi medosebne vezi in se krha zaupanje na različnih ravneh, je uveljavitev mehanizmov participativnega proračuna praktično nujna, zato jih bomo pripravili že letos. Priložnost izkoriščam, da vas že zdaj povabim k spremljanju objav in sodelovanju v tem mehanizmu.

Pomen uvajanja participativnega proračuna v lokalni skupnosti v tem obdobju je za mene osebno podoben pomenu podpori delovanju društev. Tudi društva, ki delujejo na različnih interesnih področjih, od kulture do športa in humanitarnih dejavnosti krepijo vezi med ljudmi in s tem ustvarjajo občutek pripadnosti in, kar se mi zdi zelo pomembno, gradijo zaupanje. Želim si, da bi delovanje vseh društev okrepili in finančno bolj podprli, a žal občinski proračun vseh želja ne zmore zadovoljiti. Zavedam se, da delovanje društev sloni na predanih posameznikih, ki delajo prostovoljno z namenom ustvarjanja skupnega dobra za svoje lokalno okolje. Vsem se za prispevek pri ustvarjanju prijetnega življenjskega okolja v lokalni skupnosti iskreno zahvaljujem.

Občina Jesenice je bila vedno močna na industrijskem področju. Turizmu se vsaj v okvirih današnje občine Jesenice ni posvečalo veliko pozornosti, čeprav sem prepričan, da danes o tem lahko in moramo razmišljati. Priložnost prepoznavam v povezavah s turističnimi centri v soseščini in danostih, ki jih imamo v občini. Naš največji potencial predstavljajo soteska Vintgar, območje Stare Save, ki je bilo lani razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena, bogata kulturna, tehniška in športna dediščina ter naravne danosti. Ta potencial želimo povezati v celovito zgodbo s strategijo razvoja turizma, ki jo pripravljamo.

Tudi z namenom krepitve turistične ponudbe v občini se obnavlja Ruardova graščina na Stari Savi. Žal so se dela lani zavlekla, projekt pa se je zaradi dotrajane strehe, ki jo je skupaj z ostrešjem treba zamenjati, tudi podražil. Žal država za ta projekt obnove, ki je zdaj vreden že skoraj tri milijone evrov, dodatnih sredstev ni zagotovila. Ne glede na to verjamem, da bomo čez eno leto prenovljen osrednji objekt državnega kulturnega spomenika lahko odprli v ponos domačinom in državi, v zadovoljstvo zaposlenih v muzeju. Želim si, da ga bodo radi obiskovali tudi turisti.

Obnova Ruardove graščine je največji letošnji projekt občine, rad pa bi izpostavil še nekatera vsebinska vprašanja, ki se mi zdijo pomembna. Napeli bomo vse sile, da otroško letovišče Pinea, po katerem hlepijo lakomneži, ostane v naši lasti in na voljo našim otrokom. Pri tem se zavedamo, da so vlaganja v posodobitve kapacitet nujne. Zavedamo se tudi, da nas bo skrb za male živali v prihodnje stala več kot doslej. Hkrati je to vprašanje, s katerim se ukvarjajo vse občine na Gorenjskem. Za vse nas je tako aktualno vprašanje, ali se bodo vse občine zmogle poenotiti in rešitev poiskati skupaj ali pa bo vsaka občina reševala le svoje probleme. Odgovor gorenjskih občin na to vprašanje bo tako tudi odgovor na veliko pomembnejše vprašanje, torej ali škodljiva logika neoliberalnega kapitalizma preveva tudi lokalne skupnosti na Gorenjskem.

Pred nami pa je tudi zelo pomemben politični izziv, saj se bomo posvetili tudi spremembam občinskega statuta v delu, ki določa sestavo oziroma število članov občinskega sveta. Svetniške skupine so lani izrazile načelno pripravljenost za pogovore o tem. Občinski svet se po odcepitvi občine Žirovnice ni spreminjal, pa čeprav se je območje občine zmanjšalo za tretjino, število prebivalcev pa znižalo za skoraj pet tisoč. S tem ukrepom ne želimo krniti demokracije, ampak zagotoviti, da bo občinski svet povezoval najboljše kandidate posameznih političnih strank, da se bo raven razprav okrepila, da se bo razvijala politična kultura in da bodo, nenazadnje, nižji tudi stroški delovanja.

Letos nam je organizacijo slovesnosti ob občinskem prazniku, na kateri podelimo priznanja občinskim nagrajencem, preprečil koronavirus. Podelitev občinskih priznanj bomo letos tako izvedli ob spominskem dnevu občine Jesenice, 1. avgusta, na dan, ko so Jesenice nekdaj praznovale svoj občinski praznik. A kljub temu letošnji občinski nagrajenci tudi v tem trenutku ne smejo ostati prezrti. Za opravljeno delo in za prejeto priznanje tako posebej čestitam novi častni občanki občine Jesenice mag. Rini Klinar ter prejemnikom plaket občine Jesenice – Farnemu kulturnemu društvu Koroška Bela, fotografu Aleksandru Novaku in predsednici Društva diabetikov Jesenice Sonji Ravnik. Čestitam tudi prejemniku plakete župana, predsedniku Zveze društev prijateljev mladine Jesenice Milošu Jenkoletu, ter letošnji prejemnici priznanja za uspehe v času šolanja, Tjaši Prezelj. Vsem nagrajencem se obenem tudi zahvaljujem za ves vložen trud in delo v to, da se lahko pogovarjamo o ponosnih Jesenicah.

Spoštovane Jeseničanke in Jeseničani, ne nazadnje pa ob občinskem prazniku iskreno čestitam tudi vsakemu izmed vas. Ostanite zdravi in vse dobro vam želim.

Blaž Račič,
župan občine Jesenice

Prebrano 3552 krat Nazadnje urejano na torek, 01 september 2020 15:09

Mediji

V primeru težav s predvajanjem posnetka osvežite spletno stran! https://youtu.be/zt9CW6hdhRY

Arhiv župan Blaž Račič

Arhivski prispevki

Arhiv prispevkov ...