Skok na osrednjo vsebino

Župan občine Jesenice

Blaž Račič, župan občine Jesenice Blaž Račič, župan občine Jesenice

Aktualna sodobnost je obdobje, ki je v ospredje postavilo posameznika. Čas, ki ga živimo, tako označujemo tudi kot obdobje individualizma. Jaz ali bolj po domače – »jest« predstavlja središče individualizma.

Omenjeni »jest« se kaže na različne načine. Tudi v prometu ga je mogoče opaziti. Vsi se vozimo po avtocestah in pogosto se zgodi, da se na prehitevalnem pasu naredi kolona, medtem ko na voznem pasu vozijo le redki avtomobili. Zdi se, kot bi se vozniki ne znali pravilno razporediti na avtocestnih voznih pasovih. Vendar v to dvomim, saj v avtošolah učijo, da je vozni pas pač vozni pas, prehitevalni pas pa je namenjen prehitevanju. Ampak danes, sodeč po opisanem pogledu na avtoceste, tako vsi le še prehitevamo. Ker se vsakomur posebej mudi in vsak razmišlja podobno, torej da moram »jest« čimprej pripeljati do cilja. In tako očitno razmišlja velika večina voznikov. Podobne primere iz prometa bi lahko našli praktično v vseh slovenskih mestih, najbrž pa tudi v tujini.

Avto je na nek način simbol individualizma. Omogoča nam mobilnost, ki jo občutimo tudi kot osebno svobodo. Avto nam omogoča, da se lahko odpeljemo kamor hočemo. In to skorajda vsak trenutek. Kljub temu pa je dejstvo, da v mestih in vaseh, skratka v lokalnih skupnostih živimo skupaj. V skupnosti nismo edini, ki se nam mudi. In vsak od nas tudi ni edini, ki ima svoj, lastni osebni avto.

Primer Jesenic je s tega vidika zanimiv. Zlasti v mestu imajo občani veliko težav s parkiranjem. Najpogosteje zato, ker je avtomobilov glede na prostorske danosti enostavno preveč. Vsak se je pripravljen jeziti, češ nimam kje parkirati, malokdo pa se je pripravljen vprašati, kaj vsak od nas lahko naredi za skupnost in za to, da bi bilo tovrstnih težav manj. Razmišljam tako: res je, da si vsakdo lahko kupi avto. A to še ne pomeni, da si s tem, ko si posameznik (torej »jest«) kupi avto, kupi tudi javni parkirni prostor. Še manj pomeni, da je naloga lokalne skupnosti, da za prav vsak avto zagotovi brezplačno javno parkirno mesto. Tako je v številnih krajih že dejstvo, da se parkiranje plača. Na Jesenicah še ne.

Na Jesenicah je prostega javnega prostora (za parke, zelenice, otroška igrišča, tudi parkirišča) enostavno premalo. Vsaj sam ne želim bivati v betonski in asfaltni džungli in si zato želim, da bi v mestu vsak našel kotiček zase.

Treba je vedeti, da vsako ravnanje posameznika v skupnosti vpliva tudi na vse ostale. Avto, na primer, ki zaparkira dostopno pot do stanovanjskega bloka ali stolpnice, lahko drugim občanom povzroči veliko zadreg. To torej pomeni, da moramo biti v skupnosti strpni eden do drugega in se hkrati zavedati, da v mestu ne živimo sami. V mestu živimo in delamo številni ljudje in to mora vsak od nas (»jest«) upoštevati, če le želimo sobivati eden z drugim. V skupnosti je tako treba še posebej spoštovati ranljivejše skupine, torej mlade, stare, invalidne, bolne, nosečnice …

Tega bomo zmožni takrat, ko bomo vsi skupaj ugotovili in razumeli, da v mestu biva skupaj veliko ljudi, ki svoje interese poskušajo uresničevati na razmeroma majhnem območju.

V vsaki lokalni skupnosti, še posebej pa v mestih in drugih večjih naseljih, se je tako treba zavedati, da smo vsi skupaj člani lokalne skupnosti. In da moramo spoštovati eden drugega ter uresničevati svojo svobodo tako, da ne bomo posegali v svobodo drugega, če hočemo živeti v urejenem okolju. Torej ni pomemben le »jest«, ampak smo pomembni mi – vsi skupaj.

Se bomo tako, vsaj v prometu, kdaj pripravljeni podrediti širši skupnosti. Ali znamo spremeniti navade? Bomo na avtocesti, na primer, vozili po voznem pasu in prehitevali po prehitevalnem, tako kot je predpisano, ali pa bomo vedno razmišljali le o sebi. Podobno je s parkiranjem.

Skratka, v mozaik urejenih Jesenic mora vsak »jest« dodati kamenček. To je naša pot …

Prebrano 3178 krat Nazadnje urejano na torek, 05 november 2019 14:37

Arhiv župan Blaž Račič

Arhivski prispevki

Arhiv prispevkov ...