Tudi župan je bil vesel povabila. Kot je dejal, se mu zdi spodbudno, da so se mladi preizkusili v novinarskih vodah, kako poteka delo sedme sile:
"Moram priznati, da sem imel tudi sam nekaj treme. Kako na njihova vprašanja odgovoriti čim bolj razumljivo, njihovim letom primerno," je priznal tudi župan.
Ker se nam zdi pomembno, da dobijo odgovore na vprašanja tudi mladi, objavljamo intervju učencev v celoti.
Sara Avdić:
Ob začetku pogovora se vam bomo najprej zahvalili, ker vam je uspelo odpreti kopališče Ukova. Tam smo preživeli kar nekaj lepih poletnih ur. Pripravljate kaj novosti za letošnjo sezono?
Župan:
Kopališče Ukova ima bogato tradicijo, zgrajeno je bilo že v 60. letih. Po celi Sloveniji je znano zaradi najvišjega skakalnega stolpa v državi. Na Ukovi so se že od nekdaj mladi radi družili, zato smo vam želeli to znova omogočiti. Dobro smo morali poskrbeti za varnost. Bazensko školjko smo statično utrdili, rob bazena pa smo zaščitili z leseno obrobo. Dodali smo tudi več elementov, kot sta zelena plaža in gostinska ponudba, ki poskrbita, da je kopanje bolj prijetno. Letos načrtujemo še postavitev sanitarij ob bazenu in ureditve parkirišča, da bo preživljanje prostega časa na bazenu še prijetnejše.
Luka Škrlec:
Za otroke je v zadnjem času dobro poskrbljeno (mnoga obnovljena igrišča), mladostniki pa smo ostali ob strani. Lahko tudi mladostniki pričakujemo kakšne lokacije, kjer bi lahko kakovostno preživljali prosti čas (pumptracki oz. poligoni, športni park, sodobna knjižnica… )
Župan:
Vse, kar ste našteli sodi v javno infrastrukturo, za katero skrbi občinska uprava. Trudimo se za privlačno mesto, ki nudi dobre pogoje za učenje, šport in kakovostno preživljanje prostega časa.
Zavedamo se, da na Jesenicah potrebujemo nove prostore za knjižnico, kjer bi lažje prirejali delavnice, predstavitve, razstave. Zato smo objavili poziv za izgradnjo objekta za Gorenjsko banko, kjer bi bila garažna hiša, zgoraj pa lepa, velika sodobna knjižnica.
Tudi športne površine ves čas urejamo, omenjen pumptrack imamo na Koroški Beli, trudimo se, a obstaja veliko preprek glede infrastrukture, občasno se pritožujejo tudi sosedje, bojijo se namreč hrupa.
Delamo na tem, da mesto moderniziramo, izboljšamo, da bo privlačno tudi za mlade, za šolanje, delo, ustvarjanje družine – da boste z veseljem ostali tu.
Elsa Hodaj:
Ideja o drsališču na Stari Savi nam je bila zelo všeč, drsališče iz umetne mase pa ne prav preveč. Bi lahko na tej lokaciji naredili pravi led?
Župan:
Prej smo imeli drsališče na trgu, a je bilo preveč izpostavljeno vremenskim vplivom, zato smo se odločili za drugo lokacijo – Staro Savo. Tam je drsališče pokrito, lažje poskrbimo za glasbo, luči, kar ustvari bolj privlačno prizorišče. Zaradi visokih stroškov za led smo se odločili za drsališče iz umetne mase, a smo, tako kot vi, ugotovili, da to ni enako doživetje, kot je na ledu. Upam, da bodo v prihodnosti svetnice in svetniki podprli idejo o pravem ledu, saj moram kot župan za vsako investicijo vprašati občinski svet.
Sara Avdič:
Zelo bi si želeli tudi kakšnega mestnega parka, kjer bi se lahko družili občani vseh starosti. Je v načrtu kaj takega?
Župan:
Je v načrtu, saj želimo spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje. Naša vizija je urbanistična prenova mesta. Začeli smo s Čufarjevim trgom oz. urbano opremo le-tega, ki omogoča druženje različnih generacij, nadaljevali bomo s Trgom prijateljstva – umaknili bomo avtomobile in ustvarili prijeten prostor za srečevanje in druženje.
Sodelovanje starejših in mlajših občanov bo zagotovo spodbudil tudi urbani vrt, ki ga načrtujemo na Mesarjevi plani. V povezavi s tem si želimo tudi preseliti tržnico na staro lokacijo, saj sedanja ne diha z mestom. Saj veste, kako pravijo: »Daleč od oči, daleč od srca.«
Luka Škrlec:
Opažamo tudi, da je vandalizem večna težava v našem kraju. Hudo nam je, ker to počnejo naši vrstniki in smo zato pogosto kar vsi mladi tarča obtoževanj. Mislite, da bi lahko na ravni občine naredili več, da se vandalizem zmanjša?
Župan:
Žal smo res prepogosto priča vandalizmu (uničevanje košev, luči, grafiti na stavbah kulturne dediščine, zlasti na področju Stare Save …), a te večne težave ne moremo dokončno zajeziti niti z nadzornimi kamerami, policijo, redarsko službo, pač pa je treba izpostaviti prave vrednote. Tu pa lahko pride do spremembe z vzgojo doma in v šoli. Vsi bi se morali zavedati, da je to naša kulturna dediščina – naši predniki so to gradili, mi pa moramo ohraniti in nadaljevati te vrednote za bodoče generacije.
Elsa Hodaj:
Čedalje več je tudi štirinožnih občanov. Ste mogoče razmišljali o parkih za njih?
Župan:
Ja, to je pasji park, ki je v pripravi, a lokacije še nismo našli. Jesenice so vpete med dva hriba, zato imamo veliko prostora za sprehajanje štirinožnih prijateljev, a vsak si želi, da bi imel tak park pred svojim pragom. Vsem je nemogoče ustreči, za lokacijo je treba pripraviti ustrezne analize in dokumentacijo, kar pa zahteva svoj čas.
Sara Avdič:
Za konec še čisto kratko vprašanje: Kaj je po vašem mnenju največja prednost življenja na Jesenicah?
Župan:
Prednosti je zelo veliko: razvito gospodarstvo, šolstvo, zdravstvo … Imamo veliko kulturnih ustanov in društev z bogato tradicijo. Novinarji zagotovo veste, da letos praznujemo veliko častitljivih obletnic: 150 let delovanja Pihalnega orkestra Jesenice – Kranjska Gora, 100 let Društva gorske reševalne službe Jesenice, 100 let Planinskega društva Jesenice, 70 let knjižnice na Jesenicah, 50 let od skladbe Jeseniškim železarjem, ki povzema našo tradicijo, železarstvo je namreč mnogim generacijam dajalo kruh.
Prav je, da se poklonimo vsem za to, kar so naredili, in se potrudimo, da bodo Jesenice tako mesto, na katerega bi bili naši predniki ponosni.
Za konec so mladi novinarji zapisali:
"Ob takem zaključku nam je bilo malce nerodno, ko smo poslušali o vseh teh obletnicah, za mnoge namreč nismo vedeli, a smo gospodu županu obljubili, da bomo odslej bolj pozorni. Zelo dobro se nam je zdelo, ko se je tudi po 'uradnem' pogovoru pogovarjal z nami in nas spraševal o naših željah. Na Jesenicah se bo, kot kaže, še veliko dogajalo."