Novice

feb  2011 03

Zakaj je zdravstvo materam ukradlo pravico do poroda na domu

Šmarjeta pri Celju

Ko mi je Karmen povedala, da je noseča, sva začela razmišljati o možnostih, ki jih ima mati na izbiro glede poroda. S prijateljico iz Portugalske smo se na morju pogovarjali o porodu doma. Ko je pripovedovala kako preprosto in lepo je doživela porod, je bila Karmen kar očarana. Tako je začela iskati možnosti, ki jih zato imamo pri nas. Najprej je poklicala društvo Naravni začetki in dobila je tel. št. babice iz Gradca.

Zdravniki ne vedo kaj je to naravno življenje

Poklicala sva jo in se takoj dogovorila za kontakt. Tri mesece pred rojstvom sva šla babico obiskati na njen dom. Takoj sva videla, da ženska obvlada stvari do potankosti. Povedala in napisala je vse važne informacije in napotke za porod, kako ugotoviti kdaj je čas za klic in kakšni so znaki. Nosečnost je potekala brez kakršnihkoli komplikacij, edina napaka je, da je predolgo obiskovala ginekologa. Ženske pri pregledih vedno samo strašijo in opozarjajo kaj je lahko z novorojenčkom narobe, predpisujejo jim razne vitamine in minerale ter seveda železo in folno kislino, vse anorgansko in nenaravno. Res je žalostno, da človek študira deset ali več let in sploh več ne ve kaj je naravno življenje. V zdravstvu ni človeka, ki bi vam znal svetovati glede prehrane.  Pravijo, da bi naj mrtva hrana – imenujejo jo polnovredna hrana – podpirala procese, ki jih telo opravlja za samoobstoj. Trdijo, da mleko in mlečni izdelki telo oskrbujejo s kalcijem, da mora nosečnica in doječa mati pojesti vse kuhano, nobene surove hrane. Ko jih poslušaš, ti je kar slabo, nimajo pojma kaj je to naravna hrana, tista, ki res podpira vse procese, ki jih telo opravlja za samoobstoj.

Tudi midva sva spoznala, da se njen ginekolog ne spozna kaj dosti in da je čas, da se poslovimo, saj je že grozil, da bo žena morala v bolnico, ker otrok ne pridobiva dovolj na teži. Babica nama je že na obisku povedala, da medicina preveč poudarja težo otroka kot kazalo razvoja in da se zdravnik lahko zmoti tudi za pol kilograma. V zadnjem mesecu zdravnika nisva več obiskovala, saj vsi postopki, ki jih nosečnica mora opraviti, služijo samo za povečanje bančnega računa zdravnika, mamicam pa  bolj škodijo kot koristijo.

Porod na domu je potekal brez težav

Kakorkoli že, prišel je četrtek, 21. oktober 2010, ko sva se pozno popoldan odpravila na daljši sprehod. Ob prihodu domov je Karmen rekla, da jo malo ščipa v trehuhu, pa ne ve ali so to popadki. Njen prvi porod, ki ga je imela, je bil žal na veliko škodo otroka, sprožen tri tedne prezgodaj in z umetnimi popadki, zato ni vedela, kako naravni popadki sploh zgledajo. Njen panični ginekolog jo je, ker je bila 4 cm odprta, za vsak slučaj poslal kar v porodno sobo in ji brez vprašanja predrl mehur. Babici je poslala sms, da se nekaj dogaja, pa ne ve ali gre že zares. Čez pol ure jo je babica poklicala nazaj, da jo vpraša kako je. Takrat sem začutil, da tole ni hec. Hitro sem pripravil vse, kar je babica naročila in ji z masiranjem trtice pomagal skozi popadke. Ko je prišla babica in jo pregledala, je ugotovila, da bo kmalu rodila. Najprej je poizkusila položaj kot ga morajo ženske imeti v bolnici, in žal brez uspeha, nikakor ni našla moči, da bi porinila otroka naprej. Pogledali smo se in rekli Karmen naj se obrne na vse štiri. Ko je pritisnila prvič, je bila glavica že zunaj, babica je rekla naj zaustavi pritiskanje, saj je imela popkovnico zavito okoli vratu. Babica je to hitro rešila in ko je Karmen še tri, štirikrat potisnila, je bila deklica zunaj. Babica jo je podprla in jo dala mamici na prsi, tako da je po dobri minuti že sesala kolostrum. Babica ni opravila nobenega posega v otroka, kot ga opravljajo v porodnišnicah. Samo dolžina, obseg glave, tehtanje, tako nežno, da skoraj ne opaziš. Popkovnica je bila prerezana po približno eni uri, ko ni bilo več čutiti utripa. Vse je potekalo tako mirno in hitro, da se sploh nismo zavedali, da je polnoč že mimo. Otroka nismo popolnoma nič čistili ali umivali. Bila je lepe rožnate barve takoj po rojstvu. Ko sem vse počistil, sem plačal babico in odšli smo spat.

Patronažno sestro sem postavil pred vrata

Zjutraj sem poklical patronažno službo za potrditev rojstva. Ko sem povedal, da sva rodila doma, je najprej vprašala: »Ja, zakaj pa doma, kaj se pa greste?« No, ko je patronažna prišla, je s strahom pogledala otroka, vzela dokumente, ki jih je izpolnila babica iz Avstrije, in spet govorila kaj vse je z otrokom lahko narobe, če ne bova upoštevala njihovih navodil. Moji osebni zdravnici sem šest mesecev pred rojstvom povedal o nameri in jo prosil za potrditev rojstva, a mi je po prvem klicu povedala, da bom žal moral mamico peljati k ginekologu, da potrdi, da je rodila otroka, pa k pediatru, da ga pregleda. Takoj sem se odločil, da nobena opcija ne pride v poštev, pač ne bo vpisana v matičnem registru, sem si mislil. Drugi dan me zdravnica pokliče in reče, da so se s kolegi odločili, da ga lahko pride ona pogledat in rojstvo potrdi. Naslednji dan je prišla patronažna sestra, da je še enkrat izmerila in stehtala otroka. Ko je stopila v hišo in pogledala ženo, ji je rekla: »Ja gospa?« Vsi, razen moje zdravnice so bili zaskrbljeni zaradi tega, kar smo naredili, kot da smo storili nekaj narobe, je bil občutek v skoraj vsakem stavku patronažne sestre.

Njeno delo je bilo res profesionalno opravljeno, ampak popolnoma brezčutno in brez energije. Presenečen sem bil, ko me je poklicala v nedeljo zjutraj, da pride tehtat otroka. Hitro sem ji povedal, da ne bo šlo, ker spi in mu nič ne manjka. Takoj mi je povedala, da je to na mojo odgovornost in mi spet vsiljevala občutek krivde. Po pravici priznam, da sem bil pošteno jezen, saj v tem gnilem zdravstvu nihče za nič ne odgovarja in ne vem kako bi bila odgovornost lahko drugačna kot moja.

Ženo je podučila, da mora jesti meso, mlečne izdelke in ostalo mrtvo hrano. Ker sem videl, da ženska nima pojma o naravnih začetkih, sem jo naslednji dan po polurnem pogovoru postavil pred vrata in se ji za vse lepo zahvalil. Oba z ženo sva vesela, da sva si upala to storiti, kot sva se odločila, saj je otrok popolnoma drugačen (po obnašanju in odzivanju) od otrok, ki jih imava od prej.

Napiflani »strokovnjaki« nimajo pojma o naravnem delovanju telesa

Moje mnenje je, da bi lahko tudi slovenske mamice izbirale med porodom v porodnišnici in doma na račun zavarovanja, saj je porod doma nedvomno najboljša opcija za otroka in mamico. Vesela sva tudi, da sva zadnjih nekaj let obiskovala seminarje Tonya Samare v Sloveniji in na Hrvaškem. Ko je govoril o porodih in naravnih začetkih kot bi morali kot bi morali po zakonih narave potekati, sva takoj začutila, da bo otrok, ki ga bova imela, rojen in obravnavan na popolnoma drugačen način od prejšnjih.

Mati ima otroka skoraj ves čas na sebi, tudi spi zraven naju v postelji. Otrok mora občutiti ritem srca in telesa matere in ko mama opravlja osebno higieno, je otrok v naročju očeta. Razen ožjih družinskih članov, nihče ne prihaja v otrokovo bližino.

Najbolj žalostno v tem vesolju je, da je 99% ljudi v zahodnem svetu prepustilo skrb za svoje zdravje in prehrano strokovnjakom, ki nimajo pojma kako telo deluje, niti kaj potrebuje za nemoteno delovanje. Imajo dolge nazive kot so dr.mag.doc.asist., v glavah pa razen napiflane teorije, ki je ponavadi laž za lažjo, ki jo tržno usmerjeni zahod v bitki za prihodek prodaja vsem, ki nasedejo in so ostali brez zdrave pameti in občutka za realnost. Če bi droge, ki jih predpisujejo zdravniki, res zdravile, zakaj je potem na svetu dvajset tisoč bolezni in štirideset tisoč vrst zdravil. Farmacija si s pomočjo zdravstva kar sproti zmišljuje simptome za droge, ki jih potem predpisujejo. Ampak nobena laboratorijsko izdelana tableta ne more v nobenem smislu zdraviti telesa, ki ima v sebi vzpostavljen samoohranitveni sistem, ki vedno deluje, če smo ga pripravljeni podpreti na naraven način, brez vnašanja strupov. Samo čista voda in čimbolj naravno pridelana hrana s čim manj termične obdelave. Vse je tako preprosto, da je ljudem že dolgočasno in v želji za izgovori iščejo vedno kaj novega.

Kdaj bodo ljudje ugotovili, da jih politiki vlečejo za nos?

Vedno lahko rečemo stop. Dovolj je bilo posiljevanja. Kupujmo in uživajmo zdravo naravno pridelano hrano, se čim manj pehamo za denarjem in postanemo to, za kar smo bili poklicani na Zemljo. Starši in vodniki svojih otrok, kot vsi primati. Saj v resnici smo veliko bolj zaostali od šimpanzov, ker smo se pustili pretentati in ogoljufati. Če bi šimpanze, ki so nam po DNK podobni v 99,4% hranili s tako hrano kot hranijo v vrtcih in šolah naše otroke, bi poginili v zelo kratkem času. Osnovna naloga staršev je, da svojemu otroku pokažemo kako se prehranjevati čim bolj naravno in ohraniti vesolje čim bolj čisto za naslednje generacije.

Nekega dne, ko bodo ljudje ugotovili, da ne rabijo vlade in ministrov, da bi jim solili pamet, se bo na svetu vse spremenilo. Spet bo lepo delati in razmišljati, počasi pridelovati hrano doma, na vrtovih in njivah in živeti v skladu z naravnimi zakoni, saj zato smo tudi prišli na svet.



Alojz Rak, Šmarjeta pri Celju

Prebrano 4399 krat Nazadnje urejano na ponedeljek, 10 junij 2013 15:07

1 komentar

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.

Uporabne povezave