Objekt je potreben celovite obnove, največje poslabšanje stanja objekta pa je povzročil potres leta 1998, ko je Občina Jesenice s pristojnim Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Kranj, pristopila k aktivnostim za pridobitev celotne potrebne projektne dokumentacije za ohranitev ter obnovo kulturnega spomenika.

Občina Jesenice je tako v obdobju 2000–2009 pridobila celotno projektno dokumentacijo za obnovo objekta (vključno s t. i. popotresno obnovo, celotno rekonstrukcijo objekta ter konservatorsko-restavratorskimi posegi) ter obnovo opredelila kot eno izmed prioritet v Novelaciji Občinskega razvojnega programa 2011–2025 (sprejeta na 12. seji Občinskega sveta Občine Jesenice dne 31. 3. 2016), prednostno področje: Kakovost življenja, podpodročje: Kultura, 1. Stara Sava dostopno, urejeno, privlačno mestno jedro.  Prav tako je Občina Jesenice predmetno obnovo kot prioriteto opredelila tudi v Lokalnem programu za kulturo Občine Jesenice 2017–2020 (sprejet na 16. seji Občinskega sveta Občine Jesenice dne 27. 10. 2016), točka 4.3 Prioritete – Obnova Ruardove graščine.  

V četrtek, 10. maja, se je v Kolpernu na Stari Savi javnosti prvič predstavila razstava jeseniških osnovnošolcev in srednješolcev na temo »Kakšnih Jesenic si želim?« Razstava je končni rezultat projekta, katerega nosilec je Društvo Jasa, izveden pa je bil v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice in Občino Jesenice. Doživetja in sporočila bodočih odraslih so predstavniki društva Jasa strnili v deset dramilnih zapovedi, ob odprtju razstave pa so jih ob odsotnosti jeseniškega župana izročili podžupanji Veri Pintar ter direktorju podjetja Enos Andreju Stušku. Potekala je tudi okrogla miza na temo razstave, v razpravi pa so sodelovale predsednica društva Jasa mag. filozofije Mateja Jamnik, profesorica Gimnazije Jesenice univ. dipl. soc. Milena Gerbec in podžupanja občine Jesenice Vera Pintar. O motivih za obdaritev učencev in dijakov je spregovoril direktor podjetja Enos Andrej Stušek, z dramskim in glasbenim nastopom pa so razpravo in odprtje razstave popestrili dijaki Gimnazije Jesenice in Glasbene šole Jesenice.

V osrednji jeseniški gledališki hiši so v torek, 14. novembra, dvignili zastor jubilejnih, tridesetih Čufarjevih dni. Gre za v širšem slovenskem prostoru uveljavljen festival ljubiteljskih gledališč s tekmovalnim predznakom.

V preteklem tednu je Slovenski planinski muzej, enota Gornjesavskega muzeja Jesenice, prejel najvišjo nagrado živa za naj slovanski muzej leta 2017. Za nagrado, ki jo podeljuje Forum slovanskih kultur, se je potegovalo triindvajset muzejev iz enajstih slovanskih držav, med njimi le trije slovenski: Slovenski planinski muzej, Park vojaške zgodovine Pivka ter Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu.

Slovenski planinski muzej je prvi slovenski prejemnik te nagrade, žirijo pa je prepričal z domačim vzdušjem, izdelano vizijo in edinstvenostjo. Direktorica Irena Lačen Benedičič je ob prejemu nagrade zapisala:

"Dragi planinci, sodelavci in prijatelji, z veseljem sporočamo, da smo med 23 kandidati iz 11 slovanskih držav prejemniki najvišje nagrade ŽIVA, ki je bila podeljena za najboljši slovanski muzej leta 2017. Hvala Forumu slovanskih kultur, direktorici, žiriji, našemu ustanovitelju in financerjem Občini Kranjska Gora, Ministrstvu za kulturo, Planinski zvezi Slovenije, Triglavskemu narodnem parku, Ustanovi Avgusta Delavca in kreativnim sodelavcem ter številnim prostovoljcem. Ponosni smo, da smo med 300 milijoni Slovanov najboljši in hkrati prvi slovenski muzej, ki je prejemnik nagrade ŽIVA. Nagrada potrjuje, da smo na pravi poti in da smo Slovenci planinski narod, kakor tudi to, da je Slovenski planinski muzej nacionalnega pomena ne glede na to, da je enota Gornjesavskega muzeja Jesenice. Iskrena hvala vsem, ki ste ali še vedno z nami ustvarjate edinstven prostor, kjer združujemo kulturno dediščino s turistično ponudbo. Dobrodošli v Slovenskem planinskem muzeju." Direktorica Irena Lačen Benedičič

Vodstvu Gornjesavskega muzeja Jesenice in vsem, ki soustvarjajo njegovo vsebino, iskreno čestitamo.

Staro Savo so danes obiskali udeleženci 26. mednarodnega srečanja zračno hlajenih Volkswagnovih vozil. Srečanje s sloganom »Let's bug together« te dni poteka v Lescah, v okviru paradne vožnje pa se je več kot 50 hroščev in kombijev ter njihovih lastnikov iz celotne Slovenije in ostale Evrope ustavilo tudi na jeseniškem muzejskem območju, kjer so jih sprejeli in pozdravili predstavniki Gornjesavskega muzeja Jesenice. Organizator srečanja, ki je največje srečanje Volkswagnovih vozil v Južni Evropi, je VW Hrošč klub Slovenija.

Prvotno različico Wolksvagnovega hrošča so množično začeli proizvajati po drugi svetovni vojni, do leta 2003, ko so proizvedli zadnjega hrošča, pa naj bi jih prodali več kot 21,5 milijona. Zaradi svoje zgodovinske vrednosti so hrošči priljubljeni še danes, njihovi lastniki pa se vsako leto udeležujejo ljubiteljskih srečanj.

• 2993. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi skupnega organa Občine Jesenice in Občine Kranjska Gora za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v Javnem zavodu »Gornjesavski muzej Jesenice«
  UL št. 65, 19. 8. 2011 / Jesenice
• 3023. Odlok o ustanovitvi skupnega organa Občine Jesenice in Občine Kranjska Gora za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v Javnem zavodu »Gornjesavski muzej Jesenice«
  UL št. 68, 18. 7. 2005 / Jesenice