Skok na osrednjo vsebino

Župan občine Jesenice

Blaž Račič, župan občine Jesenice Blaž Račič, župan občine Jesenice

Po zaključku študija na ljubljanski Fakulteti za družbene vede sem se na prelomu tisočletja vrnil v domači kraj. »Opremljen« s politološkimi znanji in na podlagi ocene, da posamezne družbene skupine (v tem primeru lokalne skupnosti) povezujejo skupni interesi, sem si kot nadobudni novinar, ki je začenjal svojo novinarsko pot na jeseniškem Radiu Triglav, postavil vprašanje iz naslova: kdo sem Jeseničan?

Razmišljal sem takole: če vem kdo sem, vem tudi, kaj hočem in tako torej vem, kateri so moji cilji ter kateri so moji interesi. Podobno kot to velja za posameznika, tudi za lokalno skupnost velja enako. Šele ko skupnost ve, kdo oziroma kaj je, in ko ve, kaj zmore oziroma kaj zna, lahko prepozna svoje potrebe in ugotovi, kaj hoče oziroma kaj želi doseči kot skupnost. Ko se spoznamo, lahko opredelimo cilje skupnosti.

Z namenom spoznavanja lokalne skupnosti sem tedaj na Radiu Triglav pripravil sklop oddaj z naslovom Kdo sem Jeseničan? Pri iskanju odgovora na to vprašanje sem se pogovarjal z različnimi Jeseničani in Jeseničankami, s podjetniki, šolniki, kulturniki, športniki in drugimi akterji iz lokalnega okolja. Odgovori so bili različni, a je bilo kljub vsemu iz vsega skupaj mogoče izluščiti nekatere najpomembnejše ugotovitve; dobršen del tedanjih ugotovitev velja še danes.

Sodobni Jeseničan je dedič večstoletne železarske zgodovine. Naš človek je bil vedno vajen trdega dela, pa naj bo to v rudnikih v Savskih jamah, na kmetijah pod Golico, v železarskih obratih ob Savi Dolinki ... Poleg železarstva Jesenice danes pomembno zaznamuje hokejska tradicija, tudi Gledališče Toneta Čufarja ustvarja pomembno razsežnost ugleda Jesenic. Kot posledica politike nekdanje skupne države so Jesenice danes narodnostno pisane, poznane so po raznolikih kulturnih tradicijah, ki jih ohranjajo različna društva in ki lahko ponujajo nove priložnosti.

Sodobne Jesenice so v zadnjem desetletju zaznamovale migracije: državljani Slovenije so se izseljevali – med njimi zlasti mladi – pa tudi priseljevali, hkrati so se priseljevali tujci. V ljudeh, ki so se priselili, lahko najdemo nove potenciale, priložnosti. Vse našteto vpliva na podobo sodobne občine Jesenice, kjer se že desetletja znižuje število prebivalcev (na vprašanje zakaj se število znižuje, bo še treba poiskati odgovore).

Nekatere tradicionalne prireditve, ki povezujejo ljudi, so izgubile svoj značilno podobo in smisel, nekatere še vedno živijo, čeprav se zdi, da je njihov čas že minil, pojavile so se nove pobude in prireditve (Kulturna mavrica, multikultinarika, Meteorita …). Jožefov sejem je, na primer, ostal za časom, saj je nastal v obdobju, ko še ni bilo velikih nakupovalnih centrov, danes pa se zdi, da izgublja svoj smisel in pomen. Miss narcis je nekoč veljala za prvovrstno prireditev, katere ugled je daleč presegal lokalne okvire. Kljub velikim naporom domačinov bo pot do nekdanje slave in ugleda za to prireditev še dolga in zahtevna, podobno je s pustno prireditvijo Svinjska glava, ki ima nove organizatorje.

Zato moramo zdaj razmišljati o sodobnem času, o danostih, ki zaznamujejo današnji čas in graditi na zgodbah, ki so nastale (in še nastajajo) kot posledica zgoraj opisanih sprememb. To seveda ne pomeni, da bomo na zgodovino pozabili ali da se bomo sramovali tradicije, vendar je treba iti s časom naprej. Tako se za vse nas odpirajo nova vprašanja oziroma moramo na izpostavljeno vprašanje poiskati nove odgovore, kar je naša skupna naloga za prihodnje obdobje.

Prebrano 2662 krat Nazadnje urejano na petek, 15 februar 2019 17:14

Arhiv župan Blaž Račič

Arhivski prispevki

Arhiv prispevkov ...