Podžupana

Feb  2018 02

Podžupanjin kotiček 2018/2

V občini Jesenice je zaradi demografskega gibanja delež tujcev v zadnjih letih v naraščanju in je precej nad povprečjem v RS (v letu 2016 v Občini Jesenice 8 %, v RS 5,4 %). Med tujci je velik delež Albancev. Pri stikih z njimi se delavci v institucijah srečujejo z velikimi težavami pri sporazumevanju. Težave pri komuniciranju izven upravnih postopkov (pri zdravnikih, v šolah, v uradih) se trenutno rešujejo s pomočjo prijateljev, sorodnikov in mladoletnih otrok, vendar pa je tak način sporazumevanja manj primeren, vprašljiva pa je tudi točnost prevajanja. Priseljenci imajo tako poleg kulturne raznolikosti še jezikovne ovire, kar jim otežuje vključevanje v okolje in tako tudi ne pridobivajo spretnosti za samostojno opravljanje enostavnih življenjskih opravil.

Prvo rešitev je v letu 2016 ponudil Center za socialno delo Jesenice, ki je prek javnih del zaposlil delavko, ki je bila po poklicu pomočnica prevajalca s posebno afiniteto za delo z ljudmi in je bila edina na celotni Gorenjski, ki je imela ustrezne kompetence. Do konca meseca decembra 2016 je nudila pomoč institucijam v smislu prevajanja. Zaradi časovne omejitve v programu javnih del dela ni mogla nadaljevati, drugega kandidata, ki bi imel ustrezna znanja, pa ni bilo na razpolago. Pri pripravi proračuna za leto 2018 je CSD Jesenice ponovno posredoval predlog, da se zagotovijo sredstva v višini 14.500 EUR za plačilo stroškov dela prevajalke. Tega v prvi obravnavi proračuna sicer nismo zagotovili, zato je svetnica Marija Mulej posredovala amandma k predlogu proračuna, da se Ljudski univerzi Jesenice zagotovijo sredstva v višini 13.500 EUR za tematsko področje večje vključenosti mladih žensk in drugih ranljivih skupin. Sredstva so bila pri sprejemu proračuna na koncu zagotovljena, Ljudska univerza Jesenice pa je takoj pristopila k organizaciji in izvedbi  pomoči sporazumevanja z priseljenci iz Bosne, Kosova in Makedonije, Srbije in Črne Gore. Organiziran je bil sestanek z vsemi institucijami, ki omenjeno pomoč potrebujejo, na njem pa smo se dogovorili o načinu dela, terminskem planu za posameznega uporabnika in o možnih izjemah izven rednega delovnega časa. Na ta način smo zgoraj omenjeno problematiko ugodno rešili za vse uporabnike, ki bodo koristili prevajalko. Na podlagi evalvacije, ki jo bo opravila Ljudska univerza Jesenice, bomo za prihodnje leto lahko ponovno razpravljali in o tovrstni potrebi odločali na seji občinskega sveta.

V preteklem obdobju pa sem se udeležila še enega pomembnega dogodka. Mladinski svet Slovenije je v sodelovanju z Uradom RS za mladino v Ljubljani pripravil srečanje na temo vključevanja mladih na lokalni ravni, imenovan Rastimo skupaj: vključujemo lokalno. Dogodek je bil namenjen združitvi vseh akterjev, ki v Sloveniji delujejo na področju razvoja lokalnih mladinskih politik in mladinskega dela, na skupnem dogodku, ker je združevanje in medsebojno informiranje zelo pomembno za doseganje boljših rezultatov in učinkov pri vključevanju mladih na lokalni ravni. Cilj, ki so si ga organizatorji zastavili, je bil posredovati rezultate projekta Rastimo skupaj in projekta Vključujemo lokalno, predstaviti druge organizacije, ki se ukvarjajo z omenjeno tematiko ter predstaviti njihova stališča in izkušnje, ki so jih pridobili pri svojem delu. Poleg Mladinskega sveta Slovenije so v predstavitvi sodelovali še Urad RS za mladino, Zavod MOVIT, Inštitut za mladinsko politiko, Mreža MaMa, Urad za mladino MOL. Najbolj zanimiva je bila predstavitev dobrih praks na lokalni ravni za delo z mladimi. Pri tem sta sodelovala podžupan občine Škofja Loka in župan občine Ajdovščina. V obeh občinah so  delo z mladimi  postavili na višjo raven, saj se dobro zavedajo, da na mladih svet stoji! Sodelovala sem v delavnici, kjer je bilo predstavljeno 8 standardov za kvalitetno mladinsko politiko: (1) Na pravicah utemeljena mladinska politika, (2) Z dokazi podprta mladinska politika, (3) Participatorna mladinska politika, (4) Večnivojska mladinska politika, (5) Obstoj strateške mladinske politike, (6) Razpoložljivost virov za mladinsko politiko, (7) Politična zavezanost in odgovornost v mladinski politiki in (8) Medsektorska mladinska politika. Za omenjene standarde obstajajo kriteriji za ocenjevanje, ki  lokalni skupnosti pokažejo, ali izpolnjuje omenjene standarde, kje so možnosti za izboljšave in kako vplivati na mladinsko politiko. Glede na to, da je naša občina pridobila naziv Mladim prijazna občina, menim, da smo nekaj naredili na mladinski politiki, moramo pa še veliko postoriti in se nenehno truditi, da bi bili mladi radi delali in živeli v občini Jesenice. Prav vsi se moramo zavedati, da so mladi prihodnost občin!

Prebrano 372 krat Zadnja sprememba Petek, 02. Februar 2018, 09:59
Vera Pintar

Podžupanja pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz njene pristojnosti, za katere je pooblaščena.

Ostale informacije.

E-pošta Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.