O občini

Spomenik železarstvu

rezalec rezalec

Občina Jesenice je v svoji bogati zgodovini doživljala vzpone in padce, celoten razvoj Gornjesavske doline pa je bil vedno tako ali drugače povezan z železarstvom. Danes je vodilno podjetje ACRONI kljub prvim znakom recesije v svetu, uspelo zadržati visoko konkurenčnost na evropskih trgih. Na območju nekdanjega FIPROM-a pa na petdeset tisoč kvadratnih metrih teče projekt revitalizacije opuščenih železarskih obratov. Ko bo projekt končan, bodo Jesenice dobile novo mestno središče na Stari Savi. Leto 2008 pa je bilo tudi leto priprav za postavitev spomenika železarjem in železarstvu na krožišču pri Občini Jesenice. Spominjal bo na vse generacije železarjev, ki so skozi stoletja svoja življenja posvetili enemu najtežjih poklicev, poklicu železarja. To so bili plavžarji, jeklarji, valjavci, livarji, strugarji, žičarji, žebljarji, ključavničarji in še mnogi drugi, ki so delali v železarskih obratih, od katerih večine danes ni več. Poltretji meter visok kip iz nerjavečega jekla je zasnoval in izdelal akademski slikar in oblikovalec Roman Savinšek.

župan Tomaž Tom Mencinger

Pomnik železarjem in železarstvu na Jesenicah

Sedanja srednja in starejša generacija Jeseničanov se še kar začudeni oziramo na spreminjajočo se podobo Jesenic - našega rodnega mesta. Dolga desetletja so nad Jesenicami bedeli dimniki, ki so ob tovarniškem hrupu zasipali mesto s sajami, črnimi in rdečimi. Zdaj so dimniki izginili, edini še, ki je ostal, pa se je spremenil v reklamni pano, ki vabi domačine k najrazličnejšim nakupom potrošniških dobrin. Človek dobi vtis, da gre za mesto, ki se ukvarja zgolj in edino s trgovino, kajti o »mestu rdečega prahu« skorajda ni več nobenih sledi. Po zlomu železarne, ki je celo stoletje zagotavljala kruh neštetim generacijam od blizu in daleč, so se Jesenice znašle pred dejstvom, kako naprej. Čeprav so dimniki izginili, kot bi se vdrli v zemljo, smo morali najti način za preživetje. Ob sposobnih posameznikih in institucijah in njihovih dejavnostih postaja mesto vse bolj prijazno do svojih prebivalcev, hitro spreminja svojo podobo, napreduje, postaja vse lepše.
Čeprav bo treba še marsikaj postoriti, pa je napredek vse bolj viden. Vsi tisti, ki smo doživljali »železno dobo« našega mesta, pa mislimo, da bi bilo prav, če se naši »rejnici« Železarni Jesenice zaradi te vloge, ki jo je odigrala v preteklosti, oddolžimo s spomenikom, ki bo naše zanamce opozarjal in spominjal. Idejo gospoda Dušana Thalerja smo častni občani Jesenic pograbili z obema rokama in se zavzeli, da bi ta ideja »meso« postala. Kljub nekaterim nepotrebnim zastojem bo mesto poravnalo svoj dolg do železarne, ki nas je vsaj sto let redila, hranila in nam omogočala preživetje. Osebno mislim, da bo ta kip na krožišču pred sedanjo občino, zagotovo postal zaščitni znak Jesenic in nas še v prihodnje spominjal na to, zakaj smo obstali na ozemlju, ki vsaj na prvi pogled ne navdušuje in ni najbolj privlačno. Vendar se mu nismo odrekli, saj smo ob delu v železarni razvili številne kulturne in športne dejavnosti, ki so poleg težaškega dela osmišljale in bogatile življenje prejšnjih in današnjih generacij.

Bratko Škrlj

Od ideje do postavitve spomenika

Že pred leti sem kot svetnik v Krajevni skupnosti Sava predlagal, da se mi zdi potrebno, glede na hitrost spreminjanja podobe nekdanje železarne, ki je izginjala pred našimi očmi, ohraniti čim bolj spoštljiv odnos do zgodovine železarstva in železarjev našega kraja.
Ideja postaviti spomenik železarstvu na Jesenicah takrat na občinskem svetu ni dobila podpore. Z isto idejo sem se obrnil tudi na takratne častne občane mesta Jesenic. Vsi so idejo podprli in jo poslali v presojo občinskim svetnikom. Svetniki so se z njo strinjali in so na svoji seji imenovali pripravljalni odbor. Občinski odbor je v pripravljalni odbor dodatno imenoval akademskega slikarja Romana Savinška. Sam sem se obrnil na ing. Miroslava Noča, da bi mi preko Društva inženirjev in tehnikov pomagal pri realizaciji ideje. Zagotovil mi je pomoč, v kolikor bi jo potreboval. Po nekaj mesecih pa je le prišlo do sklica pripravljalnega odbora.
Na drugem sestanku pripravljalnega odbora so trije izbrani umetniki predstavili svoj pogled na obliko obeležja. Izmed teh je odbor izbral predlog akademskega slikarja Romana Savinška. Savinškov predlog je bil kip plavžarja, ki naj bi stal na rondoju v neposredni bližini občinske stavbe (lokacija je bila določena že pred tem). Na tem sestanku je v telefonskem pogovoru takratni predstavnik Acronija v pripravljalnem odboru dr. Vasilij Prešeren zagotovil potrebna finančna sredstva za realizacijo projekta. Vendar je kmalu generalnega direktorja dr. Vasilija Prešerna zamenjal ing. Slavko Kanalec. Na naše veliko veselje je tudi novi direktor moj predlog podprl. Za finančno podporo je postavil pogoj - natančne finančne predračune za izdelavo in postavitev obeležja.
Predračun smo pripravili Roman Savinšek, Igor Mežek (lastnik firme Pilaster, kjer naj bi kip izdelali) ter Dušan Thaler. Gospod Slavko Kanalec je na podlagi predračuna obljubil potrebna finančna sredstva za izdelavo in postavitev. O tem je takoj obvestil župana Tomaža Toma Mencingerja. S tem je bilo tudi omogočeno, da je gospod Savinšek lahko pričel z delom. Prostor je odstopil lastnik podjetja Pilaster Igor Mežek, ki se je tudi obvezal, da bo izdelal podstavek in poskrbel za montažo. To obvezo je tudi izpolnil.

Dušan Thaler

Izdelava spomenika

Od začetka železarstva v Gornjesavski dolini do sodobnega Acronija je dolgo zgodovinsko obdobje. Pa ni moj namen razglabljati o tehnični plati razvoja železarske industrije. Moja misel pri oblikovanju skulpture je bila le pri ljudeh več generacij, ki so v tem razvoju sodelovali. Čudovito dejanje je nakopano rudo spremeniti v plemenito jeklo! Pri tem so sodelovali tisoči delavcev in delavk s svojim razumom in znanjem, s svojo fizično močjo, nenehno vztrajnostjo in voljo v dobrih in slabših časih. Tako me je pri razmišljanju o spo-meniku vedno bolj prevzemalo spoznanje, da je teh tisoč in tisoč skozi stoletja delujočih ljudi spletlo mogočno epopejo, ki zasluži našo zahvalo in pomnjenje. Za tako upodobitev sem pri iskanju najbolj primerne rešitve iz svoje skicirke izbral podobo železarja, ki najbolj pooseblja železarje vseh sodelujočih generacij.
Pri oblikovanju celotne podobe spomenika sem uporabil na krožišču že obstoječo vodo in osvetlitev tako, da osvetljena tekoča voda ponazarja pretakanje taline. Spomenik je tako tudi vodnjak z živo vodo, hkrati z njo se pretaka čas iz obdobja, ki mineva v obdobje, ki prihaja. Jekleni »stražar« minulega obdobja železarstva pa kot večni opomnik stoji na svojem spomeniku.
Povsem razumljivo je, da sem za izdelavo spomenika izbral nerjavno jeklo, saj je neuničljiv plod jeseniškega železarstva in v spomin vsem, ki so ga nekdaj izdelovali. Zahvala gre podjetju Acroni, kjer nerjavna jekla izdelujejo. Darovali so material in obljubili denar. Omogočili so, da smo spomenik naredili.
Ne vem, kje drugje bi lahko tako nemoteno delal, kot v delavnicah podjetja Pilaster. Dali so mi primeren prostor, in ko je že zmanjkovalo časa, so mi dodelili še odlične pomočnike, ki so pripomogli k uspešnemu in pravočasnemu dokončanju spomenika.

Savinšek, akademski slikar in oblikovalec

Izdelava skulpture v podjetju Pilaster

Idejo za izdelavo in postavitev skulpture plavžarja sta mi predstavila Dušan Thaler in Bratko Škrlj. Ker je pred leti je naše podjetje že izdelalo fontano v rondoju na Jesenicah, je bila postavitev skulpture samo nadaljevanje izvedbe fontane.
V lastnem biroju smo izdelali potrebno tehnično dokumentacijo, v delavnicah pa podstavke iz nerjavne pločevine. Skupina naših delavcev je pomagala pri krojenju, rezanju, krivljenju in sestavljanju pločevinastih delov skulpture. Pod vodstvom kiparja Romana. Savinška so bili kroji posameznega dela skulpture skrbno zvarjeni. Po tej fazi pa je bilo potrebno skulpturo zbrusiti in spolirati.
Skupno smo izbrali firmo, ki je izvedla peskanje skulpture in izvajalca, ki je speskal podstavek. Posebno skrbno smo načrtovali in izvedli montažo.
Ponosni smo, da smo prispevali svoj delež k izvedbi obeležja, ki simbolizira zgodovino železarstva in razvoja občine Jesenice.

Igor Mežek