Skok na osrednjo vsebino
Natisni to stran
okt 2013 28

Mehansko prezračevanje zgradb, tehnična rešitev sedanjosti in prihodnosti (Ensvet)

Gradnja stavb se je v zadnjih letih zelo spremenila. Gradijo se nizkoenergijske hiše in pasivne hiše. Te so se zelo izpopolnile v zadnjih letih. Pilotni projekt pasivne hiše je razvil že leta 1991 dr. Wolfgang Feist iz Darmstadta pri Frankfurtu. Že v drugi polovici devetdesetih let je nastal standard pasivne hiše. V petnajstih letih se je gradnja teh zgradb razširila po Evropi in tudi v Sloveniji. V prvem desetletju je bilo v Nemčiji, Avstriji in Švici zgrajenih že več kot 10 000 pasivnih zgradb – hiš. Na Dunaju je zgrajeno največje naselje pasivnih hiš na svetu. Do 2010 je bilo zgrajeno 740 stanovanj, do leta 2017 pa se bo število povečalo na 1700. V njih bo bivalo 4000 – 5000 stanovalcev. Številne zgradbe se v zahodni Evropi sanirajo po pasivnih standardih. Vsem tem zgradbam pa je skupno sodobni sistem mehanskega prezračevanja. Po tujih nemških izkušnjah je pasivna hiša od 10 – 15 % dražja od nizkoenergijske hiše. Dolga obratovalna doba prezračevalne naprave v primerjavi s konvencialnimi ogrevalnimi napravami zelo zniža vzdrževalne stroške. V pasivni hiši je zrak vedno svež, za kar skrbi kontrolirano prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. Preko prenosnika / rekuperatorja / prihaja v zgradbo svež zrak in se v proti toku ogreje s toploto izgubljenega zraka. Poleti sistem lahko hladi zgradbo, svež vstopajoči zrak od zunaj se ohladi z notranjim odpadnim. Pasivna hiša je sistem bodoče stanovanjske gradnje.

Počutje v bivalnih prostorih – zgradbi

Na počutje v bivalnem prostoru, sposobnosti za delo vpliva več faktorjev, to so:

  • Temperatura in gibanje zraka, osvetljenost, hrup, relativna vlaga in kakovost zraka. V prostoru – zraku v njem mora biti dovolj kisika, primerna relativna vlaga od 40 – 65 %, nemoteče vonjave in zanemarljiva količina snovi, ki škodujejo zdravju ljudi.
  • Prezračevanje prostorov pri tem igra zelo pomembno vlogo. Je proces, ki poteka stalno, pri starih energijsko neučinkovitih oknih je bil stalen na pripirah.
  • Razlika med klasičnim načinom prezračevanja in sodobnim mehanskim / energijska razlika toplote za ogrevanje je med 15 in 20 KWh/m2 leto ali več pri slabih konstrukcijah. Brez sistema mehanskega prezračevanja danes ni mogoče zgraditi pasivne hiše, to je 2 – 3 litrske hiše / 2 – 3 litra porabe ELKO na m2 površine na leto /, ki porabi 20 – 30 KWh/m2 leto ogrevalne energije.

Kvaliteta zraka

Zagotavlja se z ustreznim dovodom zunanjega filtriranega zraka. V čiste prostore stanovanja in z odvodom odpadnega zraka iz kuhinje, kopalnice, na prosto. V protitoku v rekuperatorju odda toploto svežemu zraku. Kakovost zraka se doseže s stalnim prezračevanjam – dovodom svežega zraka na stanovalca cca 30 m3/h. Odvod toplega odpadnega zraka pa je cca 40 m3/h. Praktična izmenjava zraka v hiši je povprečno od 0,30 do 0,40 h na minus 1, kar pomeni, da je se zrak  v hiši zamenja s svežim vsake 2,5 do 3 ure. Izmenjava zraka se lahko prilagaja potrebam. V času, ko so vsi stanovalci doma je višja, ko jih ni pa se zmanjša.

Sestavni deli centralnega prezračevanja

Za hišo stanovanje je inštalirana prezračevalna naprava in kanalske povezave z elementi. Glavni del naprave je rekuperator v katerem se predgreva hladen svež vstopni zrak s toplim odpadnim zrakom. Specialne izvedbe entalpijskih izmenjevalcev poleg toplote vračajo tudi del zračne vlage in s tem rešujejo težave s presuhim zrakom v prostorih. Za gibanje obeh ločenih zračnih tokov vstopnega zraka in odpadnega zraka sta potrebna dva ventilatorja.  Prezračevalna naprava mora imeti izkoristek vsaj 80 % odstotkov vračanja odpadne toplote. Poraba električne energije za transport zraka naj bi bila v mejah 0,30 – 0,40 Wh/m3.

Kako vgradimo prezračevalni sistem

V hiše stanovanja lahko vgradimo prezračevalni sistem. Najlažje ga vgradimo pri novogradnjah in pri generalni obnovi. Težje pa pri obstoječih zgradbah. Gradnja ni zahtevna, načrtovati pa je treba povezovalne kanale, ki običajno potekajo pod stropom, kar pri nizkih stropih ni izvedljivo. Le v starih stavbah, ki imajo višino stropov 2,70 m. Pri novogradnji so kanali lahko vgrajeni v armirani betonski plošči. Potreben je projekt za izvedbo. Vgrajena sta povratni in dovodni razdelilec, ki sta vezana v prezračevalno napravo. Svež ali povratni zrak se dovaja skozi rešetke na stropu ali steni. Prav tako se odvaja povratni zrak. V zimskem času se lahko vstopni svež zrak predgreva v zemeljskem kolektorju, da se predgreje. Lahko pa se v zemljo vgradi vodni rezervoar, ki ga ogreva zemlja.

Skozi potekajo zračne cevi z svežim zrakom in se predgreva pozimi. Poleti pa lahko tudi hladi. Zemeljski kolektor je v premostitvenem vodu / by passu/. Lahko se uporablja ali se izloči, tako kot je potreba. Sistem zemeljskega kolektorja poleti nadomešča klimatsko napravo. Z minimalno porabo električne energije dosežemo zaželjen efekt.

Pri centralnem prezračevanju so energijsko učinkovita okna stalno zaprta. Vse to prinese v nizkoenergijsko in pasivno hišo okoli 40 % odstotkov prihranka ogrevalne energije. Poleg tega pa je bivalno ugodje zelo dobro je neprimerljivo s klasično zgrajenimi stavbami. Ni prepiha, vstopa zraka na pripirah oken, ni vsakodnevnega prezračevanja prostorov. Poleg tega je delno ali v celoti kontrolirana relativna vlažnost zraka v prostoru.

Pri pasivnih hišah se sveži zunanji zrak zajema zunaj stavbe skozi zaščitno rešetko na fasadi ali na strehi in se dovaja po dobro izoliranih ceveh do prezračevalne naprave. Pred vstopom je filter, ki izloči prašne delce. Poznamo različne filtre, ki morajo zadržati zelo majhne delce – cvetni prah itd. Filter predstavlja upor v sistemu dovoda zraka. Kanali za dovod in odvod zraka so izvedeni iz ploščate fleksibilne cevi. Širine 10 – 20 cm ali iz okrogle cevi. Vgradijo se lahko pod stropom ali pod talnim estrihom. Kanali se združijo v zbiralniku – razdelilniku.

Zrak se dovaja v prostor s posebnimi šobami na stropu ali steni vedno v višini nad 200 cm. Pri vpihovanju dovodnega zraka je treba paziti, da vpihovani zrak ni namenjen proti mestu stalnega zadrževanja – sedenja itd. Lahko se vgradijo tudi šobe, ki usmerjajo zrak v različne smeri. Temperatura svežega dovodnega zraka je pri dobrem prenosniku v prezračevalni napravi vedno nad 16 stopinj Celzija. Za doseganje enakomerne razporeditve zraka v prostoru se priporoča diagonalno vgradnjo šob. 

Med dovodnimi in odvodnimi prostori mora biti ustrezen pretok zraka. Najenostavnejša pot je reža pod vrati, ki mora biti okoli 1,5 cm ali malo več. Slaba stran je prehod svetlobe in zvoka med prostori. Pri zrakotesnih vratih so potrebne zvočno izolirane odprtine v notranjih stenah ali vratnih krilih. Omogočiti morajo stalni volumenski pretok dovodnega in odvodnega zraka. Če tega ni izvedeno ni dobre cirkulacije zraka v prostoru. Je prepih, kot pri nekdanjih zračnih centralnih ogrevanjih. / SCHRAG TOPLOZRAČNIH KOTLOV, ki so izginili iz tržišča. /

Učinkovitost prezračevalnih naprav je velika saj izrabijo okrog 90 % toplote odpradnega zraka, s tem se zelo ogreje prihajajoči svež zrak.

Prezračevalna naprava se postavi v stavbi v suh prostor, kjer ne zmrzuje. Najprimernejše montažno mesto je znotraj stavbe, to je v pomožnih prostorih v pritličju, kleti ali na podstrešju. Tudi v stenski omari je primerno mesto. Povezovalne poti kanalov morajo biti čim krajše. Prezračevalna naprava mora imeti možnost odvoda kondenzata.

Dobre in slabe lastnosti centralnega prezračevanja so:

  • Zagotavljanje kakovosti zraka – stalno, ko obratuje prezračevalna naprava.
  • Energijska učinkovitost naprave zaradi rekuperacije.
  • Možnost vračanja vlage v prezračevalni sistem.
  • Manjša obremenitev prostorov z zunanjim hrupom, (okna so zaprta stalno / pred prahom in alergenimi delci / zrak se filtrira.
  • Sistem je enostaven za upravljanje z različnimi načini učinkovite regulacije.
  • Vzdrževanje je potrebno, zamenjujejo se zračni filtri, ki so potrošni material. Menjava je na nekaj mesecev ali sezonsko.
  • Dobra enostavna razporeditev zračnih kanalov omogoča čiščenje, ki je potrebno na nekaj let / 5 – 10 let / odvisno je od kvalitete naprave in razvodnih kanalov.

Naprava za lokalno prezračevanje prostorov

Za lokalno prezračevanje prostorov so na tržišču naprave, ki se vgradijo v zid pod stropom. Naprava je kompletna. Konstruirana je tako, da predgrevajo vstopni zrak v prostor. V stare hiše se po potrebi vgradijo te lokalne naprave, ki dovajajo prisilno svež zrak v prostor in odvajajo toplega izrabljenega. Vgradnja je preprosta – nezahtevna, potreben je le električni priključek. Učinkovitost prezračevalnih naprav je velika saj izrabijo okrog 90 % toplote odpadnega zraka, s tem se zelo ogreje prihajajoči svež zrak. Če ni zemeljskega kolektorja se inštalira predgrevni električni register, ki predgreva vstopajoči zrak. Ta vedno ogreje vstopajoč svež zrak nad – 4 stopinje Celzija. S tem se prepreči kondenziranje in zmrzal.

Za konec

Pasivnih hiš in nizkoenergijskih brez prezračevalne naprave ni, so sestavni del gradnje. Ta sistem se bo v bodoče vedno bolj uveljavlja v tehnični praksi pri gradnji energijsko učinkovitih stavb. Brezplačne informacije in nasvete dobite v Energetsko svetovalni pisarni Jesenice ENSVET, Cesta Cirila Tavčarja 3 B. V stolpnici – pritličje levi vhod, poleg Krajevne skupnosti Plavž in Lekarne Plavž. Uradne ure so v torek in četrtek od 15 – 18 h. Ob vsakem času deluje avtomatski telefonski odzivnik – telefonska številka 04 / 586 39 87.

Nasveti in pisna poročila so brezplačni.

Energetska Svetovalna Pisarna Ensvet – Jesenice
Energetski svetovalec: Avrelij Ravnik

Prebrano 4905 krat Nazadnje urejano na ponedeljek, 28 oktober 2013 13:00