Aktualna sodobnost je obdobje, ki je v ospredje postavilo posameznika. Čas, ki ga živimo, tako označujemo tudi kot obdobje individualizma. Jaz ali bolj po domače – »jest« predstavlja središče individualizma.

Omenjeni »jest« se kaže na različne načine. Tudi v prometu ga je mogoče opaziti. Vsi se vozimo po avtocestah in pogosto se zgodi, da se na prehitevalnem pasu naredi kolona, medtem ko na voznem pasu vozijo le redki avtomobili. Zdi se, kot bi se vozniki ne znali pravilno razporediti na avtocestnih voznih pasovih. Vendar v to dvomim, saj v avtošolah učijo, da je vozni pas pač vozni pas, prehitevalni pas pa je namenjen prehitevanju. Ampak danes, sodeč po opisanem pogledu na avtoceste, tako vsi le še prehitevamo. Ker se vsakomur posebej mudi in vsak razmišlja podobno, torej da moram »jest« čimprej pripeljati do cilja. In tako očitno razmišlja velika večina voznikov. Podobne primere iz prometa bi lahko našli praktično v vseh slovenskih mestih, najbrž pa tudi v tujini.

Občina Jesenice in občina Nagold iz Nemčije letos obeležujeta 25. obletnico pobratenja. Osrednja slovesnost, s katero bomo zaznamovali dolgoletno prijateljstvo med dvema občinama, bo jutri zvečer v Nagoldu. Z Jesenic se je v Nemčijo že odpravila številčna delegacija, ki bo sooblikovala pestro dogajanje ob tem jubileju.

Partnerstvo dveh mest je nastalo na podlagi srečanj fotografov iz Jesenic in Nagolda. Najbrž si udeleženci teh prvih srečanj niso predstavljali, da se bo njihovo sodelovanje razvilo v prijateljstvo med dvema občinama. Tako se zdaj lahko veselimo dobrih odnosov z Nagoldom, hkrati sem prepričan, da ima naše (mednarodno) sodelovanje še veliko priložnosti za nadgradnjo.

Prvi šolski dan in začetek novega šolskega leta je za nami. Z veseljem sem na prvi šolski dan obiskal osnovni šoli Koroška Bela in Prežihovega Voranca ter pozdravil učence, še posebej prvošolce. V priložnostnem nagovoru prvošolcem in njihovim staršem sem posebej izpostavil prometne zagate, s katerimi se zlasti ob jutranjih konicah srečujejo otroci in z njimi tudi starši. Zato sem starše prosil, naj svoje otroke v šolo, če se le da, pospremijo peš in naj jih na splošno spodbujajo, da hodijo peš ali uporabljajo druge oblike trajnostnega transporta (kolo, skiro, avtobus …).

Jeseniške osnovne šole so lepo umeščene v prostor tako, da večina učencev v največ desetih ali petnajstih minutah lahko pride do šole peš. Na ta način se zmanjša obremenitev cest z avtomobilskim prometom v neposredni okolici šol, hkrati se poveča varnost otrok. Za dosego tega cilja moramo svoje dodati vsi – in to skupaj. Prepričan sem, da mi ni treba posebej izpostavljati, da peš hoja pomeni večjo telesno aktivnost, kar pripomore k boljšemu splošnemu počutju in zmanjšanju zdravstvenih tveganj. K naštetemu lahko dodamo še ugotovitev, da manj avtomobilskega prometa pomeni tudi manj izpustov toplogrednih vplivov, s čimer vsi skupaj – in še enkrat poudarjam: vsi skupaj – dodajamo kamenček v mozaik ukrepov k omejevanju globalnega segrevanja ozračja.

Občina Jesenice je v tednu mobilnosti v sodelovanju z Gasilsko reševalno službo (GARS) Jesenice izvedla akcijo »Rdeči karton«. Akcija je bila namenjena ozaveščanju voznikov, ki s parkiranjem na intervencijskih poteh v primeru požara ali nesreče onemogočajo dostop gasilskih in reševalnih vozil do mesta reševanja. Akcijo so predstavniki GARS Jesenice in Občine Jesenice izvedli s pomočjo gasilskega vozila z avtolestvijo, in sicer na treh lokacijah – za Gimnazijo Jesenice, v Centru 2 in na Cesti Cirila Tavčarja ter Cesti revolucije. Na omenjenih lokacijah, kjer so večinoma večstanovanjski objekti, je namreč gostota poselitve visoka, parkirišč pa premalo za vsa vozila, ko so se v mestu namnožila v zadnjih letih, zato je tam problematika parkiranja največja. V akciji je bilo 100 avtomobilom za brisalce vetrobranskih stekel zataknjeno obvestilo, da so avto parkirali tako, da gasilski avto ne bi mogel priti do stolpnice oziroma bloka in začeti z reševanjem.

V ponedeljek so v sklopu Evropskega tedna mobilnosti predstavniki Občine Jesenice, Zavoda za šport Jesenice in Zdravstvenovzgojnega centra Zdravstvenega doma Jesenice v Kolpernu organizirali delavnico z naslovom »Ostanimo mobilni«, ki je bila namenjena starostnikom. Starejši so namreč vse večja skupina prebivalcev, ki je v prometu udeležena v različnih vlogah. Starejši so lahko pešci, kolesarji, avtomobilisti, ali pa uporabljajo prevozna sredstva, ki jih upravljajo drugi, npr. javni prevoz. Organizatorji so v delavnici želeli posebej izpostaviti njihovo odvisnost od kakovostne infrastrukture za hojo in kolesarjenje ter spremljajočih storitev, ki jim bodo omogočale udobno življenje z manjšo uporabo avtomobila v vsakdanjem življenju.

V občini Jesenice bodo v evropskem tednu mobilnosti, ki vsako leto poteka od 16. do 22. septembra, organizirane različne aktivnosti. Poleg že utečenih zanimivih vsebin so letošnja novost tudi delavnice za starostnike in omejitev prometa na cesti mimo Osnovne šole Koroška Bela.

Občina Jesenice je s strani Ministrstva za infrastrukturo prejela sklepa o dodelitvi še skoraj 244.000 € nepovratnih sredstev iz javnega razpisa za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti. Sredstva so namenjena za projekt modernizacije avtobusnih postajališč in za postavitev kolesarnic ob javnih objektih. Začetek izvedbe obeh projektov je predviden letošnjo jesen.

Jesenice, 27. 2. 2018 – Ministrstvo za infrastrukturo je Občini Jesenice dodelilo skoraj 75.000 € nepovratnih sredstev iz javnega razpisa za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti. Sredstva so namenjena za projekt ureditve avtobusnega postajališča in obračališča na Cesti Toneta Tomšiča ter za projekt rekonstrukcije t. i. »rdečega« mostu na Hrenovci. Oba projekta bosta izvedena še letos.

Občina Jesenice je pretekli teden v sodelovanju z dijaki Gimnazije Jesenice in Srednje šole Jesenice na prostoru nekdanjega parkirišča ob objektu, v katerem je bila do pred nekaj leti jeseniška policijska postaja, trenutno pa v njem svojo dejavnost opravlja Območno združenje Rdečega križa Jesenice, zasadila tri drevesa. Asfaltirano parkirišče, ki pravzaprav nikoli ni bilo uradno parkirišče, z vzvratnim izvozom na kolesarsko stezo in pločnik pa je bilo nevarno tako za pešce in kolesarje, je namreč v preteklem mesecu zamenjalo urejeno območje s prstjo, ki bo spomladi predstavljalo zelenico z drevesi.

Občina Jesenice je pretekli teden v sodelovanju z dijaki Gimnazije Jesenice in Srednje šole Jesenice na prostoru nekdanjega parkirišča ob objektu, v katerem je bila do pred nekaj leti jeseniška policijska postaja, trenutno pa v njem svojo dejavnost opravlja Območno združenje Rdečega križa Jesenice, zasadila tri drevesa. Asfaltirano parkirišče, ki pravzaprav nikoli ni bilo uradno parkirišče, z vzvratnim izvozom na kolesarsko stezo in pločnik pa je bilo nevarno tako za pešce in kolesarje, je namreč v preteklem mesecu zamenjalo urejeno območje s prstjo, ki bo spomladi predstavljalo zelenico z drevesi.

Občina Jesenice enega od parkirišč v centru mesta spreminja v zelenico. Gre za enega izmed prvih ukrepov Celostne prometne strategije Občine Jesenice, s katerimi bomo postopoma izboljševali privlačnost samega centra mesta in s tem njegov razvoj.

Redarji Medobčinskega inšpektorata in redarstva Jesenice se odslej vozijo z okolju prijaznim vozilom na stisnjen zemeljski plin.

Pešačenje in kolesarjenje v šolo predstavlja pomemben del gibanja v vsakdanjiku otrok. Otroci, ki so pripeljani v šolo, se gibljejo manj, na poti tudi ne srečajo sošolcev, s katerimi bi gradili odnose, hkrati pa njihovi starši za prevoz porabijo kar veliko časa. Ker se šola začne za vse ob istem času, to povzroči gnečo avtomobilov okrog šole. Avtomobili, ki vozijo ob šoli, ogrožajo učence – več kot je avtomobilov, bolj so ogroženi. Ker so otroci bolj ogroženi, se še več staršev odloči za prevoz otrok v šolo, in tako je avtomobilov še več. Znajdemo se v začaranem krogu.

Da bi ga pretrgali, je potrebno začeti z urejanjem šolskih okolišev po načelih trajnostne mobilnosti. Za naslavljanje vprašanj mobilnosti v povezavi z osnovnimi šolami so ustrezna enota šolski okoliši, ki pokrivajo vsa naselja v občinah, zato se prek njihovega urejanja v smeri trajnostne mobilnosti lahko celovito preureja promet in prostor tako v mestih kot v manjših naseljih. Zato so v okviru projekta Trajnostna mobilnost v šoli, ki ga izvajajo IPoP – Inštitut za poltike prostora, CIPRA Slovenija, prostoRož in Focus, društvo za sonaraven razvoj, pripravili Priročnik za urejanje šolskih okolišev po načelih trajnostne mobilnosti.

Priročnik, ki je objavljen v priponki, je namenjen ravnateljem, učiteljem in zaposlenim na osnovnih šolah ter občinah. Namen priročnika je spodbuditi urejanje šolskih okolišev po načelih trajnostne mobilnosti, predvsem pa omogočiti otrokom lažje, bolj varno in bolj udobno pešačenje ter kolesarjenje v šolo. S tem namenom so v priročniku zajeti sodobni organizacijski, promocijsko-izobraževalni in infrastrukturni ukrepi.