Ob navedenih praznikih smo se v soboto 11. marca 2017 v popoldanskem času odpravili na Kokrico pri Kranju natančneje v Pizzerio Viva Kokrica pri Kranju, kjer so nas prisrčno sprejeli. Pripravili so nam okusno kosilo. To priložnost smo izkoristili za počastitev praznikov 8. marec - Dan žena, 10. marec - Dan mučenikov in 25. marec - Materinski dan. V uvodnem delu je vse prisotne matere, žene, fante in može pozdravil predsednik društva Jernej Kocjančič ter jim ob njihovih praznikih zaželel iskrene čestitke. Tudi tokrat smo navezali kontakt s prijazno predsednico Turističnega društva Kokrica Marijo Rozman, ki se je brez pomislekov takoj odzvala našemu povabilu in poskrbela, da nam je popestrila preostanek dneva. Povabila je dve prijateljici, ki jima zabave in smeha nikoli ne zmanjka. Zapele so nam prečudovite pesmi, za konec pa je sledila še zabava s harmoniko. Skratka zabavale so tako mlado kot starejšo generacijo. Ob zvokih glasbe smo tudi zaplesali in se prijetno in sproščeno zabavali, tako da se nikomur v večernih urah ni mudilo proti domu. 

Celotno poročilo si preberite v priloženem dokumentu.

V soboto 11. marca 2017 smo se v popoldanskem času odpravili v Preddvor natančneje na Staro žago pri Kokri, kjer Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj letos že drugič v dolini reke Kokre organizira praznovanje Gregorjevo - prihod luči, pomladi, ljubezni .... Ob prihodu nas je sprejela Vlasta Juršak. Skupaj smo se odpravili do reke Kokre, kjer je potekalo glavno praznovanje. Najprej so nas pogostili s toplim čajem in kruhom. Po starem gorenjskem običaju smo »vrgli luč v vodo« in gregorčki so splavali po Kokri. Tisti, ki smo bili bolj zmrznjene sorte smo se lahko v neposredni bližini zabavali s petjem in druženjem ob tabornem ognju. Skupaj smo naše male čolničke in ladjice s prižgano svečko spustili po reki z željo: ... naj bo luč, naj bo sonce, naj bo ljubezen in mir vedno med nami, v vsaki drobni kapljici jutranje in večerne rose, v slapu, ki prši čez skalovje, v drobni kapljici medičine, ki kane iz rosno mladega popka, v luži, ki se bohoti čez poljsko pot, v prvi dežni kapljici, ki ti poboža lice in v zadnji snežinki, ki se bo zaiskrila na tvoji dlani, preden jo stopi topel sončni žarek pomladi, ... Lučke, ki smo jih vrgli v vodo so pravzaprav hišice, cerkvice, fužinice, kozolci in tudi prave umetniške stvaritve iz papirja, kartona in lesa. Na njih ali v njihovi notranjosti so pritrjene svečke, ki svetijo skozi pisano obarvana okna. Sonce si je že opomoglo, prvi cvetni popki so že veselo pokukali na plano, ptički veselo žgolijo, dan se daljša. Včasih so čevljarji, kovači in drugi obrtniki na ta dan upihnili oljenke, sveče, čevljarske svetilke, laterne ... Namazali so kos lesa z gorečim, v smolo namočenim oblanjem, in ga simbolično vrgli v reko ali potok, ki je tekel mimo delavnice. Vzeli so si dela prost dan in odšli na ' ptičjo svadbo '. Nekoč je ta dan bil zaznamovan kot prvi pomladni dan. Zato praznujmo skupaj tako večni iskalci Sonca, zaljubljenci, večni častilci narave, tisti, ki nam v srčku in v očeh žari iskrica upanja za lep danes in še lepši jutri - za vse generacije.

Celotno poročilo iz izleta si preberite v priloženem poročilu.