Novice

Sep  2018 07

Predstavniki VGP krajanom Koroške Bele predstavili izvedena dela na potoku Bela

V začetku septembra je Občina Jesenice na pobudo civilne iniciative Plazovi nad Koroško Belo organizirala krajše srečanje, na katerem so predstavniki podjetja VGP Kranj, ki izvaja dela na potoku Bela, predstavili že izvedene in tudi še načrtovane posege v strugi potoka Bela. Dela sicer izvajajo v skladu s projektom, ki je bil lani predstavljen na zboru krajanov. Trenutno so izvedli sanacijska dela na srednjem delu obstoječe struge, poteka nadvišanje obstoječe prodne pregrade pri vodohranu, kmalu pa bodo začeli z izvedbo dostopne poti do novih prodnih pregrad pri t.i. »Pedicljevi skali« v zaledju Koroške Bele. Vsa navedena dela naj bi bila izvedena še letos. Drugo leto se bo začela sanacija še spodnjega dela obstoječe struge (od gasilskega doma navzdol). Občina Jesenice bo v predlogu rebalansa proračuna Občine Jesenice za leto 2018, ki ga bo občinski svet obravaval še v tem mesecu, zagotovila sredstva v višini približno 40.000 € za izvedbo dostopne poti do novih prodnih pregrad, 5.000 € za prestavitev vodovoda na trasi dostopne poti. Prav tako bo Občina v rebalansu zagotovila tudi 40.000 € za vzpostavitev monitoringa premikov na plazu Čikla. Monitoring bo obsegal tako beleženje nenadnih premikov zemljin, stalno vizualno spremljanje dogajanja na plazu ter druge podatke, ki so pomembni za sprejemanje nadaljnjih ukrepov in odločitev v zvezi s pobočnimi masnimi premiki. Pregledno situacijo ureditve dovozne poti ter prodnih pregrad v zaledju Koroške Bele si lahko zainteresirani ogledajo tudi v objavljeni priponki pod prispevkom.

V prihodnjem letu bo Občina Jesenice v proračunu zagotovila še sredstva za vzpostavitev monitoringa na plazu Urbas ter za vzdrževanje le-tega na obeh plazovih.

Prebrano 248 krat Zadnja sprememba Ponedeljek, 10. September 2018, 09:58

1 komentar

  • Komentiraj povezavo 0, 24.09.2018 12:36 od Ciril SVETINA

    Odgovorne moram opozoriti, da je predlagana rešitev za izvedbo gradenj novih pregrad na potoku Bela popolnoma neustrezna in celo zelo škodljiva ! Naj se vse aktivnosti takoj ustavijo ! - Naj se o primernosti načrtovanih in izvedenih gradenj pridobi strokovna mnenja tistih priznanih strokovnjakov, ki imajo znanja s področja murasto-drobirski tokov ! - Nove pregrade gradite le, če ste zares prepričani v neškodljivost izvedbe in če veste, kako zadeva (murasto-drobirski tokovi) deluje in kako ta deluje v dolini Bela, sicer pa gradnje takoj opustite.
    Očitno je prišlo do zelo velikega nesporazuma, projektantu ni bila pravilno definirana naloga. Projektant je le dopolnil ureditev hudournika Bela, ni pa upošteval, da se tu lahko kadarkoli pojavi murasto-drobirski tok. To se je tu namreč že (večkrat ?) zgodilo ! STORJENO NAPAKO BO PREJ ALI SLEJ UGOTOVIL ŠE KDO IN ZAGOTOVO NE BO OSTALA NEOPAŽENA !? Da le ne bi bilo prepozno !
    --------------------- Več o tem …, podrobnejša obrazložitev :
    Ugotavljam, da v Sloveniji nimamo ustreznega pristojnega strokovnega organa, ki bi nam bil na tem področju, to je na področju zaščite pred murastimi drobirskimi tokovi, lahko v oporo in v pomoč ! Tudi ni gradbene operative, ki bi imela znanja in izkušnje s tega področja, vključno z znanjem za izdelavo ustreznih projektov.
    Če zadevo prav razumem, je osnovni namen predlaganih gradenj dodatna zaščita pred murastim drobirskim tokom in vgraditev te zaščite v obstoječo hudourniško regulacijo, pa čeprav se to, da gre tu za dopolnitev z zaščito pred murastim drobirskim tokom, nikjer ne omenja. Torej, ne le zaščita pred hudourniškimi divjanji, ampak še nekaj več. Nihče pa nima predstave, kako mora biti izvedeno tisto nekaj več. Očitno je prevladalo napačno mnenje, da je za tisto nekaj več dovolj že delna dopolnitev obsoječe hudourniške infrastrukture. - Sedanja proti hudourniška zaščita pa je že sedaj skoraj dovolj dobra, le vzdrževati bi jo bilo treba bistveno bolje. Potrebni bi bili le manjši popravki. - Načrtovana gradnja, ki bi bila zgrajena le kot izboljšava obstoječe zaščite pred hudourniškimi divjanji, je torej popolnoma nepotrebna, saj pomeni zelo neracionalno in predvsem popolnoma nepotrebno trošenje denarja, načrtovana gradnja je torej zelo veliko zapravljanje denarja. - Tisto nekaj več pa naj bi zgradili (dogradili), oziroma bi morali zgraditi, predvsem zaradi zelo prepričlijivih grozečih analiz o nevarnostih murastih drobirskih tokov na površinah v vasi !? Analize in simulacije namreč potrjujejo, da bi murasto-drobirski tokovi vasi lahko prizadejali zelo veliko škode in gorja.
    Zgraditi pa je torej treba neka varovala pred plazovi iz Podbelščice. - Nihče tu ne omenja drugih groženj, ki prav tako ogrožajo vas, nekatere še bistveno bolj kot tolikokrat omenjeni plazovi !! … (voda!?) !? - Zgodovina vasi veliko govori o povodnjih, kar bi bilo vsekakor treba upoštevati, pa se to ne upošteva.
    Ugotavljam, da krajani niso primerno osveščeni oziroma informirani, kakšne so razlike med škodljivostjo (aktivnostmi) hudournikov in razmerami (škodami), ki jih povzročajo murasti drobirski tokovi. Tudi ne, kakšna je razlika med enim in drugim tokom. Da gre v prvem primeru za veliko vode in malo drobirja (peska), v drugem primeru pa za zelo ogromen blatni utekočinjeni tok drobirja oziroma peska (tekoči pesek, tekoči plaz), za zelo velike količine zemljine z zelo veliko vode torej (~50:50), ki lahko vali tudi ogromne skale in se pri tem premika tudi bistveno, bistveno hitreje. Hitrosti toka so v tem primeru lahko zelo, zelo visoke. - Ugotavljam, da tudi pristojni o teh dejstvih niso primerno informirani.
    Predlagam, da se na to temo organizira primerno izobraževanje, kjer naj potrebna znanja o murasto-drobirskih tokovih posredujejo priznani strokovnjaki. Tako izobraževanje pa ni le zaželeno, ampak je prav zares nujno potrebno. Vsem, ki so v ta dogajanja vključeni, je treba natančno razložiti nastopajoče razlike in tudi vse oblike delovanja in učinkovanja teh tokov, ki bi v dolini Bela lahko nastopale. Pa tudi vse možne posledice. Le tako bodo zahteve za aktivnosti in vsa načrtovanja aktivnosti lahko v okviru realnih potreb, sicer pa se bodo dogajala pretiravanja v eno ali v drugo smer ! - Tudi rešitve (izvedbe) bodo le tako lahko primerne in seveda primerno kvalitetne.
    Ugotavljam, da so bile za vas Koroško Belo izvedene ustrezne strokovne analize o nevarnostih murastih drobirskih tokov na površinah v vasi, da pa te simulacije niso bile izdelane na dejanskem realnem primeru za dolino Bela, od Zevnikov navzgor. Izdelane tudi niso bile za dogajanja, ki se začenjajo na travnati površini Belščice. - Ugotavljam tudi, da analize povodnji leta 1789 in povodnji leta 1926 niso bile izdelane, saj bi sicer prepoznali izjemno koristne lastnosti Pedicljeve (Pediceljnove) skale. Žal pa bi po sedanjih načrtih vse te koristi trajno in popolnoma izničili, saj bi del skale odbili, prostor za skalo pa pozidali. Murasto-drobirskemu toku bi novogradnje omogočile neposreden in neoviran »udarec« na vas Koroško Belo, skok čez skalo torej, saj bi bile (zgradil bi se) »nekakšen most« čez skalo. Murasto-drobirski tok pri preskoku čez skalo namreč prav nič ne bi spremenil svoje smeri in bi tako popolnoma ohranil svojo prvotno smer in tudi svojo izjemno razdiralno in uničevalno moč !!!
    Predlagana rešitev je sicer ustrezna zaščita pred škodljivostjo hudourniških divjanj, popolnoma neustrezna in celo škodljiva pa torej postane v primeru pojava murastega drobirskega toka. Dokler bi prevladoval le vodni tok bi pregrade : »Prečni objekt št. 1« ter tudi objekta 2 in 3 delovale ustrezno, ko pa bi se pojavil drobirski tok, pa bi se zaradi zelo velikih količin zemljine majhni »Zaplavni prostori« zelo hitro zapolnili s prinešenim gruščem, ki bi ga hitro nasulo do vrha skale (10 do 20 minut ?), to pa bi pomenilo, da tok tu ne bi več spreminjal smeri, ampak bi neovirano in s polno hitrostjo udaril naravnost proti vasi… - Treba je izdelati simulacijo drobirskega toka od Krnice mimo Pedicljeve skale do vasi. Tako bo lažje ugotoviti, kakšne zaščitne gradbene ukrepe je dejansko treba izvesti ! - Topografska karta za dolino Bela je neustrezna, zato je uporaba računalniških orodij za predlagano simulacijo otežena. To težavo omenjajo strokovnjaki v svojih poročilih ! - Smiselno bi bilo izdelati tri simulacije : 1.- za razmere ob povodnji leta 1789, 2.- za sedanje stanje, 3.- za stanje po dograditvi predlaganih novih pregrad.
    Murasto-drobirski tok je prav gotovo daleč največja grožnja vasi Koroška Bela, bistveno večja od vseh plazov. K sreči se ta grožnja pojavi oziroma udejani le na nekaj sto let, pa še to ne vedno v najhujši obliki. Nerodnost pa je v tem, da je pojav takšnega dogodka nemogoče predvideti v naprej, da je torej zelo, zelo nepredvidljiv. - Kakšna je verjetnost nastanka murasto-drobirskega toka ? Rezultati nekaterih raziskav GeoZS potrjujejo, da je z Belščice po osrednji grapi najmanj enkrat pridrvel močan drobirski tok … - Površina tistega dela Belščice, kjer padavinske vode odtekajo v to osrednjo najbolj nevarno grapo (grapo Belščica) je približno 500.000 m2 . Tudi ob zelo močnem neurju se voda večinoma odteče po razpokah. Če pa bi se tu »utrgal oblak« (primer leto 1789 ?), pa bi zopet lahko nastopile izjemne razmere (padavine : 50 do 100 l/m2 ali celo več)… (kdor bo računal naprej, bi (za pridobitev nekih osnovnih okvirnih podatkov) moral upoštevati 40 do 60% omenjene površine in izgube (voda v razpoke, požiralnike), pri nenamočeni zemljini 30 do 50%, pri namočeni (daljše deževje) pa 20 do 40%.). - Koliko zemljine bi podtlak, ki je vedno spremljevalec hitrega murasto-drobirskega toka, lahko izkopal (iztrgal) v Podbelščici ??? - Smiselno bi bilo tudi za ta primer izdelati vsaj dve simulaciji : 1.- kaj naj bi se na Belščici in v Podbelščici zgodilo ob povodnji leta 1789 in 2.- kaj naj bi se zgodilo, če bi se na Belščici »utrgal oblak« danes. Pridobljeni podatki bi nam lahko bistveno zmanjšali stroške gradenj zaščitne infrastrukture ! - Murasto-drobirski tok z Belščice pa je le ena od možnih groženj murasto-drobirskih tokov.
    Primerjava z nedavnimi poznanimi dogodki : Na Belščici in v Podbelščici bi se kaj lahko pojavil podoben dogodek, kot se je pojavil v Železnikih (in v Selški dolini) 18. septembra 2007 (da bi se »utrgal oblak«), v dolino Bela bi v takem primeru zaradi izjemnih količin vode to udarilo kot plaz Stože (Log pod Mangrtom, 17. novembra 2000). »Udarec« na vas bi lahko omilila le Pedicljeva skala. - Zelo, zelo podoben dogodek se je tu že zgodil 13. novembra leta 1789.
    Del težave pri vseh dosedanjih potekajočih aktivnostih je vsekakor »megla« v zvezi s hribom Čikla. Mnogi še vedno dvomijo o obstoju hriba Čikla, nekateri menijo, da je bil to le večji plaz. Največji dvomi pa so tu predvsem o dimenzijah dogodka, o količini vode in o količini sprožene zemljine, … Dejanske količine naj bi bile zares zelo, zelo velike, izjemno nesprejemljivo (?) velike, na videz zelo močno pretiravanje, v kar nihče ne verjame, nihče noče verjeti, …. pa vendar so bile vrednosti zares izjemno visoke ! … V tako »meglo« se seveda nihče noče podati in jo tudi noče raziskovati. - Količina sprožene zemljine naj bi bila od ene do dveh tretjin prostornine hriba Strana, vode (v 8 do 24 urah) pa za jezero precej večje (tudi več kot 10 krat ?) od 100 m x 500 m x 50 m ? - Z gruščem zasuta površina spodnjega dela doline Bela je leta 1789 imela obseg približno 300.000 m2 .
    Ta »megla« pa na splošno povzroča neresen odnos vseh do vsega, saj se zaradi nje porajajo razna tudi protislovna ter škodljiva in nesmiselna vprašanja ter tudi nerealne ugotovitve : »Vse skupaj je eno veliko pretiravanje in strašenje vaščanov !? Zadeve se dogajajo le na Potoški planini, ki je dovolj oddaljena od Bele, ne dogajajo se torej nad vasjo !? Kaj pa lahko storimo, lahko le čakamo ? Tako in tako je za dobro rešitev premalo denarja ! Nič se ne da narediti ! Zadeve se niso lotili na pravi način ! Ali so vse aktivnosti torej res potrebne, zakaj bi trošili denar za nekaj premalo poznanega in nepredvidljivega? - Podatki o tem, kaj se je zgodilo in kako se je zgodilo, morda pa se sploh ni zgodilo, niso preverljivi in nam pri načrtovanju zaščitne infrastrukture zato prav nič ne koristijo ?? Ali je Pedicljeva skala res bila kakšen pomemben dejavnik ?! Tudi, če se sedanji plaz Čikla sproži v izjemno velikem obsegu, se bo to kamenje ustavilo že v Krnici ali pa vsaj pred Zevniki ? Če pa se sproži Urbasov plaz se bo razlezel do soteske Tesen, le manjši del bo pripolzel do Zevnikov !? …« - Prej omenjena razmišljanja so plod nepoznavanja zgodovine plazenj v Podbelščici in v zgornjem delu doline Bela. - Neobveščenost in neosveščenost pa sta pogosto vzrok za težke napake, … Neko znanje oziroma vedenje o hribu Čikla, o plazovih v Podbelščici in o povodnji leta 1926 torej vsekakor potrebujemo, sicer bomo za vedno ostali v »megli«, posledica pa bodo nove in nove napake, tudi zelo težke ! …
    Takratno poročilo o podoru hriba Čikla pa je bilo tudi močno pretirano, lažnivo. Zasutih in obsutih je bilo lahko največ 15 do 25 hiš (poslopij) in ne več. - Tudi pri potresu Dobrač leta 1384 se je pri opisu škode močno pretiravalo, … takrat je bilo pretiravanje nekaj samo po sebi umevnega … Takšni so bili torej tisti časi !
    Efekt, dejavnik PEDICELJNOVA SKALA : Odlična lastnost Pediceljnove (Pedicljeve) skale (ki pa jo načrtovalci pregrad zanikajo !) je, da Pedicljeva skala dvakrat preusmeri vsak tok, tako vodni kot tudi murasti, kar razdiralnost teh tokov zelo »močno ubije«. Prav to hvali ljudsko izročilo, ki pravi, da je skala na ta način Belo rešila večkrat. Ob povodnji leta 1789, ko naj bi bil vidni del skale še precej večji - višji in grapa ob skali bistveno globja, saj še ni bila zasuta z gruščem in velikimi bloki, naj bi se zgodilo približno takole : Do skale je v smeri naravnost proti vasi drvel strašljivo velik, ogromen ter zelo hiter in zelo močan blatni tok tekočega grušča (kot zemeljski plaz) - drobirja, zemljine (s hitrostjo vsaj 5 do 10 m/s), širok več kot 15 m in visok do 5 m (na nekaterih delih celo več), ki je valil tudi ogromne skale. Ta tok se je od zelo velike površine stene Pediceljnove skale (več kot) 30 m x 20 m odbil v smeri proti Malnežu in ob vzhodnem robu doline Bela zopet spremenil smer, kar ga je zavrtinčilo in mu močno zmanjšalo hitrost. Pri tem se je prej močno usmerjeni tok pahljačasto razširil v več kot 30 m široko reko (kasneje tudi na več kot 80 m širine) tekočega blatnega peska, grušča in po zapolnitvi struge potoka se je začelo sorazmerno enakomerno zasipavanje doline, vasi in tudi nižje ležečih polj (zasip ~300.000 m2 površine). Zasip, debeline od 0,5 m do več kot 15 m naj bi se zgodil v treh sunkih (sonda GeoZS !) in sicer v skupno 8 do 24 urah (?).
    Za Pedicljevo skalo se drobir torej nikakor ne bi smel nakladati, nabirati, ampak ga je treba pognati naprej, pospešiti – doseči je treba neko samočistilnost tega dela struge ! Tudi po strugi skozi vas se tok ne bi smel zaustavljati, … kdo pa si želi, da bi se tam v vasi zaustavljal in nakopičil drobir – tudi tu bi bila zaželena neka samočistilnost struge in zelo pospešen odtok drobirja ? - Zaplavne pregrade prav tako ne smejo delovati klasično proti hudourniško, saj morajo tudi po izjemno velikih hudourniških dogodkih ostati skoraj prazne … ! Zaščita pred murasto-drobirskimi tokovi ima neko svojo, precej drugačno logiko, … Klasična proti hudourniška logika je tu neuporabna, celo škodljiva !
    To so moja razmišljanja, ki pa temeljijo le na zelo skopih podatkih in dokazih. Vseh navedenih trditev tudi nisem primerno dokazoval in ne dokazal, saj bi ta zapis sicer postal nevzdržno dolg. - Naj se investira v pridobitev bolj natančnih podatkov in bolj natančnih dokazov ! -
    Nujno je torej, da se o primernosti načrtovanih in izvedenih gradenj pridobi pisna strokovna mnenja več priznanih strokovnjakov ! - Tu gre vsekakor za neke posebne aktivnosti, ki jih v Sloveniji do sedaj še nikjer nismo izvajali.
    Ciril SVETINA Jesenice, 21. septembra 2018

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.

Uporabne povezave