Minuli konec tedna smo na Jesenicah in praktično po vsem svetu spremljali razplet finalne tekme nogometne lige prvakov. Množice navijačev po vsem svetu so spet dokazale, da je nogomet najbolj pomembna postranska stvar na svetu. Podobno je na Jesenicah najpomembnejša postranska stvar hokej.

Racionalne razprave o tem, zakaj je lahko šport tako pomemben, zakaj množice navijačev nestrpno pričakujejo tekme in se o tem pogovarjajo v neskončnih debatah, se veselijo ob uspehih svojih športnikov ali pa žalujejo za zamujenimi priložnostmi, je skorajda odveč. Lahko pa ugotovimo, da šport spremljajo čustva: tako smo bili na Jesenicah, na primer, že mnogokrat ponosni na uspehe naših hokejistov.

Za nami je izjemen konec tedna, ko smo lahko utrdili naše prepričanje, da imamo na Jesenicah veliko razlogov za ponos. Praznovanje 145. obletnice delovanja Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora, ki so ga godbeniki in godbenice zaznamovali s slavnostnim koncertom v polni dvorani Gledališča Toneta Čufarja in s parado devetih prijateljskih pihalnih orkestrov iz Slovenije, Avstrije in Nemčije, je le nov dokaz za to. Ko k temu dodamo še zelo spodbudne besede ministra za kulturo mag. Zorana Pozniča, ki je bil na slavnostnem koncertu prijetno presenečen in zadovoljen ob visoki ravni glasbenega poustvarjanja orkestra, smo dobili še dodatno potrditev, da so naši občutki ponosa upravičeni.

Minister je v orkestru, ki na eni strani združuje izkušene godbenike, na drugi pa številne mlade glasbenike, prepoznal velik potencial, tudi za prihodnost orkestra. Hkrati je posredno pohvalil delovanje Glasbene šole Jesenice, ki mladim daje dobro podlago in kakovostno glasbeno znanje, s katerim nadaljujejo bogato tradicijo jeseniškega godbeništva.

Z namenom ohranjanja čim tesnejših vezi z občani so ob sredah popoldan vrata županske pisarne odprta za občane. Eno od najbolj perečih vprašanj, ki ga izpostavljajo občanke in občani, je mirujoči promet. Zlasti na Plavžu, kjer je gostota poseljenosti največja, je problem najbolj izrazit, podobno je v drugih bolj strnjenih naseljih.

Neredko se zgodi, da občan iz službe pride pozno zvečer ali ponoči in na Plavžu zaman išče parkirni prostor v neposredni bližini bloka ali stolpnice. Avto zaradi zasedenosti parkirnih mest parkira na zelenici in si na ta način prisluži plačilo globe za nepravilno parkiranje. Seveda obvestila medobčinskih redarjev o nepravilnem parkiranju voznike razjezijo in jih spravijo v slabo voljo.

Na Jesenicah smo s številnimi prireditvami zaznamovali 90. obletnico pridobitve mestnih pravic. Tako smo se ob prazniku skupaj poveselili, hkrati pa izpostavili nekaj ključnih vprašanj, ki so pred nami. Prav gotovo je vprašanje staranja prebivalstva in odseljevanje mladih ena najbolj perečih tematik, ki nas bo zaposlovala v bližnji prihodnosti, a ne smemo zapostaviti drugih pomembnih vidikov življenja v naši lokalni skupnosti.

Dejstvo je, da nas je železarstvo na Jesenicah zelo zaznamovalo. Pa ne le zaradi narave dela, ki je bilo težaško, ampak tudi zaradi različnih okoliščin, ki so Jesenice zaznamovale v preteklosti in nas zaznamujejo še danes.

Spoštovane dame in cenjeni gospodje. Spoštovani član Državnega sveta Bogomir Vnučec, cenjeni kolegi župani in drugi predstavniki sosednjih in pobratenih občin. Prijazno pozdravljeni častni občani in občinski nagrajenci, občinski svetniki in svetnice ter vsi ostali, ki ste s svojo prisotnostjo počastili naš praznik. Prisrčno dobrodošli.

Na Jesenicah je po decembrskih lokalnih volitvah zavel nov veter. Z novo energijo in s svežimi zamislimi, z znanjem in z ustvarjalnostjo smo smelo vstopili v novo leto in verjamem da – v novo obdobje občine Jesenice.

Vstop v novo ero Jesenic sovpada s praznovanjem 90. obletnice pridobitve mestnih pravic. V veliko veselje in čast mi je, da vas ob okroglem jubileju lahko pozdravim kot novi župan mesta in občine.

V prejšnjem županovem kotičku na spletni strani sem razmišljal o tem, kaj nas določa kot sodobne Jeseničane. Enoznačnega odgovora seveda nismo ponudili, a nam ugotovitve lahko dajo nekaj namigov oziroma iztočnic za nadaljnje razmišljanje.

Želim namreč, da bi si vsi skupaj odgovorili na vprašanja povezano z identiteto prebivalcev, mesta in občine. Ko se namreč spoznamo, vemo, kaj hočemo. Za Jesenice in za občino si želim, da bi skupaj ugotovili, kaj nas povezuje, kdo smo in kaj hočemo.

Po zaključku študija na ljubljanski Fakulteti za družbene vede sem se na prelomu tisočletja vrnil v domači kraj. »Opremljen« s politološkimi znanji in na podlagi ocene, da posamezne družbene skupine (v tem primeru lokalne skupnosti) povezujejo skupni interesi, sem si kot nadobudni novinar, ki je začenjal svojo novinarsko pot na jeseniškem Radiu Triglav, postavil vprašanje iz naslova: kdo sem Jeseničan?

Razmišljal sem takole: če vem kdo sem, vem tudi, kaj hočem in tako torej vem, kateri so moji cilji ter kateri so moji interesi. Podobno kot to velja za posameznika, tudi za lokalno skupnost velja enako. Šele ko skupnost ve, kdo oziroma kaj je, in ko ve, kaj zmore oziroma kaj zna, lahko prepozna svoje potrebe in ugotovi, kaj hoče oziroma kaj želi doseči kot skupnost. Ko se spoznamo, lahko opredelimo cilje skupnosti.

Vsaka veriga je močna toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen, pravi modrost. Podobno je tudi skupnost močna toliko, kolikor je močan najšibkejši član te skupnosti. Bolj ko je skupnost povezana, bolj so močni posamezni členi, močnejša je skupnost. 

V interesu naše lokalne skupnosti je, da živimo v močni skupnosti in da smo skupaj čim tesneje povezani. Tesne povezanosti skupnosti ne more biti brez zaupanja, ki je kot nekakšno lepilo, ki medsebojno povezuje člane skupnosti. 

Ena najbolj perečih tematik, v zvezi s katero sem že pred meseci obljubil, da bom kot župan trdo delal, da bi za občane Jesenic poiskal ustrezno rešitev, je vprašanje smradu z Male Mežakle. Smrad, ki se širi z deponije, v obup spravlja okoliške prebivalce, v ponos pa ni niti Sloveniji, saj tujcem zasmrdi takoj, ko se pripeljejo skozi Karavanški cestni predor in vstopijo v državo.

Občina je lastnica skoraj tri hektare velike parcele na Mali Mežakli, ki jo za skladiščenje odpadkov uporablja podjetje Ekogor. Občina Jesenice vztraja na stališču, da je skladiščenje odpadkov na občinski parceli, ki leži tik ob odlagališču odpadkov Mala Mežakla, nesprejemljivo, za uporabo te parcele pa Občina Jesenice dovoljenja ni izdala. Vztrajamo pri zahtevi, da skladiščene odpadke odpeljejo z občinske parcele. Če jih ne odpeljejo (kar je po moji oceni glede na stanje na tem področju v Sloveniji zelo verjetno) lahko o tem obvestimo pristojno inšpekcijsko službo ali pa zahtevo uveljavljamo v pravdi. Inšpekcija bi najbrž pritegnila zahtevi Občine, prav tako so znatne možnosti, da bi uspeli v pravdi. Vseeno pa v primeru, da se odločimo za katerega od teh postopkov (ki bodo zagotovo trajali nekaj časa), še vedno nimamo nobenega zagotovila, da bo problem smradu rešen.

»Zdaj pa veselo na delo«, sem se najpogosteje odzval na številne čestitke, ki sem jih prejel po izvolitvi za župana občine Jesenice. Z izvolitvijo sem se iz budnega opazovalca in kronista prelevil v snovalca politik v lokalni skupnosti. Novih nalog sem se lotil z res velikim veseljem in tako prvič tudi pišem v županov kotiček na spletni strani Občine Jesenice. Hkrati se še enkrat zahvaljujem vsem, ki so podprli moj program in mi omogočili, da Jesenicam skupaj damo nov zagon. Po prevzemu funkcije je bil december v znamenju številnih predprazničnih prireditev in če sem le utegnil, sem se na vabila organizatorjev vedno odzval. Rad bi namreč še bolje spoznal lokalno skupnost, ljudi in organizacije. Rad bi čutil kako občina »diha«, zato nameravam tudi v prihodnje ohraniti pristne stike z ljudmi. V prvem mesecu županovanja sem se spoznal z novimi sodelavci in verjamem, da bomo imeli v prihodnje ob delu več priložnosti, da se še bolje spoznamo.

O županu

Rojen Jeseničan, letnik 1974.

Sem najmlajši od treh sinov matere Marije, kemične laborantke in očeta Martina, železničarja. Živeli smo v stolpnici na Plavžu.

Na osnovni šoli Toneta Čufarja sem postal obiskovalec knjižnice in spoznal šolski radio, lepe spomine sem ohranil na srednješolske dni na železničarski šoli v Mariboru.

Za eno leto sem se zaposlil na Slovenskih železnicah, opravil pripravništvo in izpit za vlakovnega odpravnika. V Slovenski vojski sem odslužil vojaščino in spoznal, da je prihodnost v znanju.

Študentska leta sem preživel v Ljubljani. Univerzitetno izobrazbo sem pridobil na Fakulteti za družbene vede, študiral sem politologijo. Diplomiral sem z nalogo Vloga nevladnih organizacij v  socialnem razvoju občine Jesenice.

Študentsko obdobje je poleg rojstva sina zaznamovalo delo v Klubu jeseniških študentov, ki sem ga dve leti tudi vodil. Sprva v študentskem klubu, kasneje pa v Društvu mladih Jesenice sem soustvarjal časopis Brca, ki sem ga nekaj časa tudi urejal. V tem obdobju sem organiziral številne kulturne in športne prireditve.

V obdobju nastajanja sem vodil Mladinski center Jesenice. Na tekmah hokejske lige Ebel v dvorani Podmežakla sem bil več let uradni napovedovalec. Na Radiu Triglav sem spoznal novinarsko delo. Najbolj dragocene izkušnje sem pridobil kot specializirani novinar časopisa Delo, zanj z Gorenjske poročam od leta 2003.

Vmes sem še drugič postal oče in sem zdaj ponosen oče dveh otrok, sina Maja in hčerke Ane, osnovnošolke. Živim na Potokih. S prijatelji rad igram nogomet in navijam na hokejskih tekmah Podmežaklo. Pozimi uživam ob zakurjeni peči s knjigo v naročju, pomladi in poleti pa na kolesu. Prekolesaril sem dobršen del Gorenjske, videl lepote Slovenije in na nekajtedenskih kolesarskih potovanjih spoznaval evropske države, tamkajšnje prebivalce, kulturo, zgodovino, naravne lepote in pridobil neprecenljive življenjske izkušnje.

Zdaj sem na pragu novega življenjskega poglavja.

• Župan in občinski svetniki začeli delo
• Novoletno praznovanje na trgu
• Veselim se tega, kar je pred nami
• Božički po žičnici do otrok
• Stara Sava čaka na razglasitev
• Na Apalaški poti spoznaval Ameriko in sebe
• Eksotični marmeladi
• Horoskop za leto 2019

• Navijamo za Jerneja
• Na Jesenicah tudi študij fizioterapije
• Z županom pred praznikom
• Ljubezen, seks, cinizem, žlehtnoba, dobrota ...
• Začetek gradnje kanalizacije
• Spomin na očeta – olimpijca
• Našli obešeno truplo ...
• Prečiščeno maslo

Ob začetku novega šolskega leta župan Tomaž Tom Mencinger s podžupanoma Vero Pintar in Miho Reboljem vsem učencem in dijakom želijo prijeten prvi dan pouka ter uspešno in novih znanj polno šolsko leto, najmlajšim v vrtcu pa veliko igrivih in zabave polnih uric.

Srečno in pogumno v novo šolsko leto!

Včeraj, 27. julija, je Občino Jesenice obiskal veleposlanik Kraljevine Nizozemske, njegova ekscelenca g. Bart Twaalfhoven s sodelavko Maaike Jongema. Župan Občine Jesenice, g. Tomaž Tom Mencinger, je veleposlaniku predstavil občino Jesenice, predvsem z vidika gospodarstva, kulture, športa in zdravstva. V nadaljevanju pogovora sta izmenjala poglede o potencialnih razvojnih možnostih občine, razvoja podjetij na področju predelovalnih dejavnosti, o varovanju okolja, ravnanju odpakov in turizma. Veleposlanik je izrazil iskreno presenečenje nad športno kulturo Jesenic in okolice ter izrazil željo, da si v bližnji prihodnosti ogleda eno izmed hokejskih tekem v dvorani Podmežakla. Veleposlanik si je ogledal tudi območje Stare Save, kjer so mu sodelavci Gornjesavskega muzeja predstavili zgodovino železarstva Jesenic in okolice.
Obisk veleposlanika se je nadaljeval v podjetju SIGR  Bizjak Avtoprevozništvo d.o.o., ki glavnino svoje poslovne dejavnosti opravi s strankami in poslovnimi partnerji iz Nizozemske. Obisk veleposlanika se je zaključil z obljubo, da se kmalu ponovno vrne na Jesenice.

• Najboljši pri županu
• Deset let edine jeseniške fakultete
• Mavrica, ki združuje
• Dve drevesi, "gurtna" in Matic
• Zelena luč za oživitev smučišča
• Pravnik s športno dušo na čelu zavoda
• S krajani o plazu
• Legende in pripovedke

Kristina Tarman iz  krajevne skupnosti Podmežakla na Jesenicah je bila najprej najstarejša občanka občine Jesenice zatem na Gorenjskem. Potem, ko je letos 16. decembra dopolnila častitljivih 107 let, je sedaj med desetimi  najstarejšimi prebivalkami oziroma prebivalci  Slovenije.

V sredo 20. julija 2016 je Občino Jesenice obiskal zagrebško - ljubljanski škof metropolit dr. Porfirije Perič, skupaj s svojimi sodelavci. Na Občini Jesenice je visokega gosta prisrčno sprejel gospod župan Tomaž Tom Mencinger, z gospo podžupanjo Vero Pintar in gospodom podžupanom Mihom Reboljem.

Župan Tomaž Tom Mencinger in metropolit dr. Porfirije Perič sta ob tej priložnosti izrazila zadovoljstvo glede dosedanjega sodelovanja in željo po še tesnejšem sodelovanju Srbske pravoslavne cerkve na Slovenskem z občino Jesenice, na območju katere živi veliko vernikov pravoslavne veroizpovedi.

V okviru uradnega dela obiska si je dr. Porfirije Perić ogledal tudi Staro Savo, po Ruardovi graščini pa so visokega gosta s sodelavci popeljali predstavniki Gornjesavskega muzeja Jesenice.

V petek je župana Tomaža Toma Mencingerja obiskal Sandi Kamberi, eden od prejemnikov medalje za hrabrost, ki so jih konec leta, skupaj z medaljami za požrtvovalnost, v Ljubljani podelili triintridesetim policistom in petnajstim občanom.

V. d. generalnega direktorja policije Marjan Fank in ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar sta konec leta v Ljubljani triintridesetim policistom in petnajstim občanom podelila medalje policije za hrabrost in požrtvovalnost. Med prejemniki medalj, ki so v zadnjem letu izkazali požrtvovalnost ali posebno hrabrost pri reševanju ljudi in premoženja ali pri opravljanju varnostnih nalog, sta bila tudi Sandi Kamberi in Meho Jusufagić, pogumna Jeseničana, ki sta svoje življenje julija lani tvegala s posredovanjem pri oboroženem napadu z nožem in s tem preprečila najverjetnejši uboj. 

Sandi Kamberi, sicer zaposlen pri Slovenski vojski, je v petek skupaj s svojo medaljo obiskal župana Tomaža Toma Mencingerja, kjer mu je župan še enkrat čestital za hrabrost. Drugega udeleženca dogodka, Meha Jusufagića, ki je bil ob dohodku tudi ranjen, pa je župan obiskal v bolnišnici takoj po dogodku.

Med prejemniki medalj sta bila sicer še dva jeseniška policista, Anže Bernot in Miroslav Volmajer, ki sta zaradi svojega posredovanja pri ločenem dogodku, prejela medaljo za požrtvovalnost. Vsem prejemnikom tudi na tem mestu še enkrat čestitamo.

Peti december je bil že leta 1985 razglašen za mednarodni dan prostovoljstva, ki ga vsako leto obeležujejo tudi različne prostovoljske organizacije v Sloveniji. Kljub različnim dogodkom, ki so organizirani ob tem dnevu, pa se premalokrat sliši pohvala na račun vseh tistih, ki prostovoljstvu posvečajo dobršen del svojih življenj. Na Jesenicah znotraj prostovoljskih organizacij in društev deluje ogromno število prostovoljcev, ki svoje delo opravljajo na različnih področjih, od dela s starejšimi in z
ranljivimi skupinami do prostovoljnega dela gasilcev, a z istim ciljem – za skupno dobro in za boljšo raven življenja občanov v naši občini. Delo teh prostovoljcev največkrat ostane prezrto, saj svojega dela ne želijo javno izpostaviti, vendar je prav, da se jim, vsaj ob njihovem dnevu, zahvalimo. Zatorej vsakomur od vas, ki vaš prosti čas namenjate prostovoljnemu delu in s tem prispevate k razvoju naše skupnosti – vaše delo spo-štujemo in cenimo, zato za vaš prispevek iskrena hvala!

Župan Tomaž Tom Mencinger
s podžupanoma Miho Reboljem in Vero Pintar